Ministrstvo za solidarno prihodnost je namreč prisluhnilo organizacijam upokojencev, da veliko upokojencev skrbi za družinske člane. Zdelo se jim je nepravično, da jih zakon izključuje.

Prejemnik starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki zagotavlja oskrbo, po predlogu znova postane zavarovanec in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Če pa zavarovanec dela štiri ure dnevno, če zavarovalni čas znaša od 20 do 24 ur tedensko ali če zagotavlja oskrbo v polovičnem obsegu, prejme 50 odstotkov pokojnine.

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati z začetkom letošnjega leta, oskrbovalec družinskega člana prejme delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če oskrbovalec skrbi za dva uporabnika hkrati, pa to delno plačilo znaša 1,8-kratnika minimalne plače.

Oskrbovalec družinskega člana ima na voljo 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa je v tem času v socialnovarstveni ustanovi, ki ji zagotavlja enak obseg storitev.

Predlog novele zakona v javni razpravi ureja še nekatera druga vprašanja. Tako omogoča, da polnoletna invalidna oseba, ki ji je prej starš zagotavljal nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ta pa je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe in se brez pogoja o izdelavi ocene upravičenosti uvrsti v četrto kategorijo dolgotrajne oskrbe. To določbo so uvedli, da pravica ne bi bila prekinjena.

Poleg tega predlagana novela dopolnjuje del, ki se nanaša na naloge občine na področju dolgotrajne oskrbe. Njena naloga je že zdaj spremljanje izvajanja te oskrbe na domu in delovanje javne mreže na domu na območju občine. Prav tako spada med njene naloge ustanovitev javnega zavoda za opravljanje te oskrbe na domu ali podelitev koncesije na podlagi javnega razpisa. Predlog novele temu dodaja še, da z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je država, sklene pogodbeno razmerje.