Po besedah ministrice za kulturo je predlog dober, zato ministrica ne pričakuje, da bi morali o predlogu odločati volivci na referendumu. Predlog, ki ga je sprejela vlada, je precej podoben tistemu, ki ga je ministrstvo za kulturo marca letos predstavilo na javni tribuni v DZ-ju. Predlog je bil deležen številnih kritik novinarske in strokovne javnosti.

Novi zakon skozi različne rešitve po besedah Širce predvideva umik države iz RTVS, in sicer s predajo premoženja RTVS samemu zavodu, spremembo statusa zaposlenih na RTVS, pa tudi s tem, da RTV-prispevek ne bo več v domeni vlade, ampak se bo avtomatično usklajeval z rastjo življenjskih potrebščin.

Po novem se bo RTVS preoblikoval v osebo javnega prava posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, ki lahko samostojno upravlja s svojim premoženjem. Uslužbenci RTVS-ja pa po novem ne bodo več javni uslužbenci, temveč si bodo morali, kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala Majda Širca, "izpogajati novo kolektivno pogodbo". Do takrat (časovni rok ni predviden) pa njihov status ostaja nespremenjen.

Delavski direktor v predlogu ni več predviden
Spremenjena bi bila tudi sestava Sveta RTVS, ki bi imel namesto zdajšnjih 29 le še 15 članov, dva člana bi na na predlog italijanske in madžarske skupnosti ter verskih skupnosti imenoval predsednik države. Pet članov bi imenoval DZ, po enega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zveza društvenih organizacij Slovenije in Rektorska konferenca. Tri pa bi med seboj izvolili zaposleni v RTV Slovenija.

Spremenila bi se tudi sestava nadzornega sveta, ki bi bil po novem sestavljen iz sedmih članov. Pri tem bi tri člane imenoval DZ (od tega najmanj enega na predlog opozicije), dva Svet RTVS, po enega pa vlada in Svet delavcev RTVS. Kot je povedala minstrica delavski direktor ni več predviden, saj bi imeli zaposleni svoje predstvanike v svetu in nadzornem svetu.

Sprejeli tudi akcijski načrt za preprečevanje družinskega nasilja
Med drugim pa je vlada sprejela tudi akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2010-2011. Po besedah ministra za delo Ivana Svetlika je ta razdeljen po sklopih, ki se med drugim nanašajo na preprečevanje telesnega kaznovanja in vzgojo brez nasilja, na prijavljanje nasilja v družini, na pomoč žrtvam (vzpostavljaje varnih hiš) in raziskovanje problematike nasilja v družini, s katerim bi imeli primerljive podatke z drugimi državami.