Katič pričakuje, da bo t. i. sodniški trojček po tistem, ko bodo od sodnega sveta prejeli še zadnje pripombe, pripravljen za obravnavo na vladi.

Po besedah predsednice sodnega sveta Urške Kežmah strokovnih pomislekov glede prenove sodniške zakonodaje ni več, so pa še nekatera področja, ki potrebujejo izboljšavo. Po njenem mnenju so z ministrstvom na današnjem sestanku zbližali stališča in poiskali rešitve, ki bodo skupne za vse. "Danes mislim, da smo vendarle naredili en velik preboj in da smo na pravi poti," je poudarila.

Med ključnimi rešitvami za izboljšanje učinkovitosti dela sodišč, ki bodo pripomogle k hitrejšemu sojenju, je navedla uvedbo enovitega sodnika. So pa na današnjem sestanku načeli tudi vprašanje sodniških dodatkov, ki bi po mnenju sodnega sveta morali biti urejeni v posebnem zakonu.

Zdaj niso, sodni svet pa si želi, da bi bili, "kajti sodniki ne bodo ustrezno motivirani za specializacijo in za mobilnost, če bomo to prepustili inerciji", je poudarila Kežmah.

Je pa poudarila, da sodni svet ne sme izgubiti diskrecije, ki jo ima po ustavi, denimo pri imenovanju sodnikov na položaje. "Pogovorili smo se, da v ustavne pristojnosti sodnega sveta ne gre posegati z zakonodajo," je poudarila.

Prenovo bi lahko na vlado posredovali spomladi

Zadovoljstvo z današnjim sestankom je izrazila tudi ministrica Katič. "Danes sem bila vesela tudi pohval članov sodnega sveta, da zakonodaja, ki jo imajo pred sabo, zajema to, kar je bilo v preteklosti izpostavljeno, da je treba spremeniti," je dejala.

Veseli jo tudi, da so na današnjem sestanku zbližali stališča. Je pa treba zakon, preden se pošlje na vlado, kar bi lahko bilo spomladi, uskladiti tudi koalicijsko. "Določene spremembe koalicije že imamo," je povedala ministrica. Želi si tudi, da bi prenovo sodniške zakonodaje čim prej posredovala na vlado, temu bo sledila še sprememba tožilskega zakona, je o časovnici dejala Katič.

V povezavi z uvedbo enovitega sodnika in okrožja se je dotaknila tudi vprašanja sodniških dodatkov. To bo treba uskladiti z ministrstvom za finance "in seveda ne bo lahko", je poudarila. Cilj je, da bodo sodniki enakomerno obremenjeni, upoštevajoč njihovo znanje in strokovnost. Hkrati si želijo, da državljani pridejo v približno enakem času do odločitve sodišč, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije so, je poudarila.

Glede mandatov predsednikov sodišč ministrstvo predlaga, da bi bil ta omejen na dva mandata, "kar verjamem, da predsednikom sodišč ne bo všeč", je poudarila. Niso pa na sestanku odprli vprašanja zgornje starostne meje predsednika vrhovnega sodišča.