Masleša je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi v okviru tradicionalnih izobraževalnih dnevov slovenskega sodstva med drugim spregovoril o skrb vzbujajoči pojavnosti, ki spremlja najbolj znano pravnomočno sodbo zoper prvaka SDS-a Janeza Janšo.

Masleša pravi, da Janša pravnomočne sodbe ne spoštuje in se - vsaj besedno - postavlja nad zakon, z izjavami, da če še ni takega sodišča, ki bo to pravnomočno sodbo spravilo s sveta, bo pa še ustanovljeno. Sporočilnost takega ravnanja, ki sodišče in s tem sodstvo prikazuje kot ciljno trofejo, je za Maslešo izjemno nevarno, saj vodi v razgradnjo ustavnih temeljev države.

Izrazi o "retardirancih" in ovojnicah med sodniki ga ne čudijo
Dejal je tudi, da se z izkrivljeno selektivno redukcijo stvarnosti sodstvo vztrajno prikazuje kot nedelujoče, neučinkovito, nekompetentno, spolitizirano. "Demonizacija na podlagi posameznih ali celo samo ene odločitve nosi v sebi neprikrit namen rušenja legitimnosti sodstva, ohromitve odločanja in ustrahovanja sodnikov. Glede tega si ni mogoče delati utvar," pravi Masleša.

Meni tudi, da so se stvari že razvile v tekmovalno vnemo na temo, kdo se bo o sodnikih in sodstvu bolj nedostojno izražal, kdo bo posnel bolj "zanimivo" fotografijo. Zato Maslešo ne čudijo izrazi, da nam sodijo "kokoši" in "retardiranci", da med sodniki "letijo" kuverte in podobni "intelektualizmi".

"Ti poskusi rušilnih napadov dela politike, v katerih je brez posebne pronicljivosti mogoče prepoznati željo po podreditvi sodstva in celotnega pravosodja, so presegli vse meje dopustnega. Če bi se tako ravnanje nebrzdano stopnjevalo, bi lahko vodilo v popolno anarhijo in regresijo ter v vojno vseh proti vsem, kar bi samo še poglobilo družbeno erozijo," je dejal prvi sodnik v državi.

Posebej pa ga boli boleča pasivnost predsednika države Boruta Pahorja in brezplodni poskusi vzpostavitve dialoga z njim.

Ali morajo sodniki živeti kot menihi?
Sodniki bi morali sicer po mnenju Masleše ostati načelni do konca, saj se izbiranje bližnjic ne izplača - zlasti pri ključnih zadevah ne smejo sprejemati kompromisov, ker lahko sicer ljudem povzročajo krivico, je zatrdil na okrogli mizi v okviru tradicionalnih izobraževalnih dnevov slovenskega sodstva.

Vprašal se je tudi, kje so meje samoomejevanja sodnikov oziroma ali morajo "živeti kot menihi". "Kje je meja med licemernim čistunstvom in pravo mero? Imeti moramo občutek za pravo mero in živeti s čisto vestjo," je dejal Masleša.

Sodniki s svetovalci za etiko
Tudi Marin Mrčela, predsednik skupine za boj proti korupciji Sveta Evrope - Greco, se strinja, da bi morali vsi sodniki spoštovati etični kodeks. Zavzel se je, da bi imeli sodniki svetovalce za etiko, ki bi jim svetovali v primerih, ko se sami ne morejo odločiti, kaj je etično in kaj ne.

Sicer pa Mrčela ugotavlja, da se Slovenija spoprijema s težavo nepriljubljenosti sodstva v javnosti, vzrok pa po njegovem mnenju ni sistemska korupcija, ampak veliko število nerešenih sodnih zadev.

Odvetnik Andrej Razdrih pa je opozoril, da pravosodje skozi zgodovino ni bilo nikoli priljubljeno, v kriznih časih pa je še bolj pod vplivom izvršilne oblasti. "Odvetniki in sodniki smo zelo povezani - če sodstvo dobro deluje, potem tudi odvetništvo dobro deluje. Odvetniki želimo enotno sodno prakso, pravno predvidljivost in varnost," je dejal Razdrih.

V primeru političnih pritiskov težko ohraniti neodvisnost dela
V razpravi je sodeloval tudi vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Kot je dejal, se zaveda, da imajo tudi sodniki osebno politično prepričanje, vendar to, kot je opozoril, ne sme vplivati nanje pri izreku sodb.

Ferlinc pa ostro nasprotuje diskreditaciji sodnikov in tožilcev - ob tem je poudaril, da je v primeru političnih pritiskov težko ohraniti integriteto in neodvisnost dela tožilcev in sodnikov. Vprašal se je tudi, ali so sodniki in tožilci sposobni solidarnosti, ko gre za t. i. montirane procese, ki vplivajo na integriteto sodišč.