Slovenska polpretekla zgodovina je po Križmanovih besedah kristalno jasna, ker se je partizanska vojska bojevala ob boku koalicije zmagovalk v drugi svetovni vojni. "Prisotnost takratnega predsednika ZZB NOB Slovenije Janeza Stanovnika na slovesnosti ob 70. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji pove vse," je Križman ponazoril v govoru na videoslovesnosti pred ponedeljkovim državnim praznikom.

"Smo ponosni dediči vrednot Osvobodilne fronte in partizanskega boja, ki nam je prinesel svobodo, samostojnost in samozavest, kar potrebuje vsak narod za svoj uspešen razvoj in napredek," je zatrdil trenutni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

Čeprav zaradi varnostnih ukrepov in omejitev zaradi epidemije novega koronavirusa svečanosti ob dnevu OF in čez dva tedna ob 75. obletnici osvoboditve ne bo, pa to po njegovih besedah ni ovira, da se teh zgodovinskih dogodkov ne bi spomnili in jim namenili nekaj misli in besed ter jih nato primerno zaznamovali, ko bodo okoliščine dopuščale.

Osvobodilna fronta je in ostaja temelj našega delovanja, je dejal Križman in spomnil, da so njena vizionarska gesla že v svoji prvi točki vključevala pravico slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico odcepitve in združitve z drugimi narodi. "Tako pri osamosvojitvi Slovenije ne smemo pozabiti, da sta OF in partizanski boj temelj slovenske samostojnosti," je navedel.

Spomnil je na temeljne točke OF-a, med katerimi so bile te, da akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, da OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov in stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe, da se z osvobodilno akcijo in aktivizacijo množic preoblikuje slovenski narodni značaj in ustvari nov lik aktivnega slovanstva, da po vojni OF uvede ljudsko demokracijo ter da bo o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam.

Stoletni cilj združena Slovenija

Križman je spomnil še, da so imeli po italijanski okupaciji dela slovenskega ozemlja člani vrhovnega plenuma OF-a nekaj zasedanj na osvobojenem ozemlju v gradu Soteska ter v Bazi 20 v bližini Dolenjskih Toplic. Sredi septembra 1943 so tam po njegovih besedah sprejeli tudi sklep o priključitvi slovenskega Primorja združeni Sloveniji v Jugoslaviji.

"S tem je bil dosežen zgodovinski stoletni cilj slovenstva o združeni Sloveniji, dobili smo temeljni kamen slovenske države, dobili smo okno v svet," je še ocenil Križman, katerega govor je skupaj s posnetki izsekov proslav iz preteklih let ZZB NOB objavil na profilu na Facebooku.

Z državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, ki ga bomo zaznamovali v ponedeljek, se spominjamo ustanovitve OF-a, osrednje odporniške organizacije na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni.