Člani mandatno-volilne komisije (MVK) državnega zbora so v petek po nekajurni razpravi o poslanskem mandatu predsednika SDS-a Janeza Janše, ki je pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen, sklenili sejo prekiniti. Odločili so namreč, da se oblikuje strokovna skupina neodvisnih pravnikov, ki bo oblikovala strokovna stališča.

Poslanci so v petek več ur razpravljali, ali Janši lahko preneha mandat, saj 9. člen zakona o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Vprašanje se vrti predvsem okoli tega, ali to velja tudi za poslanca, ki je bil obsojen pred izvolitvijo.

Pravna mnenja so deljena
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) je sicer v svojem mnenju zapisala, da bi bilo prenehanje poslanskega mandata Janši na podlagi zakona o poslancih lahko ustavno sporno. Ker so pravna mnenja o tem deljena, pa je med razpravo več članov MVK-ja izrazilo željo, da bi poleg mnenja zakonodajno-pravne službe pridobili dodatna pravna mnenja. Predsednik MVK-ja Mitja Horvat je take predloge tudi dal na glasovanje. Kot izhaja iz sprejetih sklepov, bo MVK prosil za mnenje o prenehanju mandata poslanca glede ustavno spornih vprašanj, ki so bila izražena v razpravi. Prav tako bo vsaka poslanska skupina, ki sodeluje pri delu MVK-ja, v posebno strokovno skupino imenovala po enega strokovnjaka. Ta skupina pravnikov pa naj v čim krajšem času oblikuje stališče glede prenehanja mandata poslanca.

Hanžek: Z dodatnimi mnenji ne bo nič drugače
Matjaž Hanžek iz ZL-ja je predlagal tudi glasovanje o tem, da je Janši mandat prenehal, a njegov predlog, da se o tem odloča v petek, ni bil potrjen. Proti je glasovalo 14 članov MVK-ja, za pa eden. Hanžek se je sicer pri glasovanju o pridobitvi dodatnih pravnih mnenj vzdržal. "Kadar želiš nekaj zavlačevati, ustanoviš komisijo in začneš popravljati zakone," je dejal po seji in dodal, da z dodatnimi mnenji pravnikov ne bo nič drugače. Proti je glasoval poslanec NSi-ja Matej Tonin, saj meni, da komisija ne bo rešila ničesar in bo le očitek, da gre za politično ustanovljeno komisijo.

Breznik se je spomnil na Vilfana
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je nadaljeval, da se ugled državnega zbora zagotovi na podlagi prava in zakonov, ki jih sprejema DZ. Mnenje ZPS-ja po njegovem mnenju podpira to, da se Janši mandat ne odvzame. Zato si sam ob opozorilu ZPS-ja, da je odvzem lahko ustavno sporen, ne bi upal sprejeti neke odločitve, ki bi lahko pomenila precedens v DZ-ju. Dodal je, da poslanci lahko spremenijo zakonodajo, če jim ni všeč. Poslanec SDS-a Franc Breznik pa je omenil primer poslanca Petra Vilfana (ZaAB), ki je v prejšnjem mandatu po povzročitvi prometne nesreče odstopil, zdaj pa je ponovno izvoljen in funkcijo opravlja. Po mnenju Breznika so bili volivci seznanjeni z vsemi dejstvi, pa so kljub temu poslancu zaupali nov mandat. Kot pravi, je ljudstvo na volitvah zanikalo sodbo Janezu Janši, zato bi bilo prenehanje mandata Janši nevaren precedens. Če bi se to zgodilo, je Breznik prepričan, da bi ustavno sodišče to odločitev zavrnilo.

Horvat: ZPS ni odgovoril na vsa vprašanja
Igor Zorčič iz SMC-ja pa je bil mnenja, da volilna pravica ni tako absolutna, saj potemtakem nekdo, ki je bil izvoljen za poslanca, ne bi mogel postati član vlade. Po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) je treba razčistiti to, kar večini državljanom ni jasno; zakaj je zapornik lahko poslanec. Da ZPS ni odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je opozoril Horvat. Zakon o poslancih po njegovem mnenju ne ureja samo vprašanja o poslancih, ki imajo potrjen mandat, ampak tudi volitve. Janša in SDS sta vedela, kaj določa zakon o poslancih in kakšne so posledice, "pa o tem vprašanju ni razmišljal nihče". Zato se Horvat ne strinja s tem, da volitve, ki potekajo po obsodbi, brišejo pravne posledice obsodbe.