Državna volilna komisija (DVK) je namreč v poročilu ugotovila, da je od leta 2007 do konca izvedbe predčasnih državnozborskih volitev leta 2011 oz. za izvedbo sedmih glasovanj porabila 510.895,5 evra. To v primerjavi s sistemom volilnih skrinjic pred letom 2006 predstavlja ogromne stroške.
"Na podlagi neobveznega informativnega povpraševanja glede cene volilne skrinjice iz lepenke bi cena za enkratno naročilo 5.000 volilnih skrinjic s tribarvnim tiskom in dostavo na eno mesto v Ljubljani znašala 0,6809 evra na kos. Če izhajamo iz predpostavke, da potrebujemo na izvedbo glasovanja največ 7.000 glasovalnih skrinjic, bi za nakup, skupaj z DDV-jem, porabili 5.719,56 evra. To pomeni, da bi do zdaj porabljena sredstva zadostovala za izvedbo 89,32 volitev oziroma glasovanj na referendumu, ali če se izrazimo drugače, za 89 let, če bi bilo eno glasovanje na leto," so zapisali na DVK-ju.
V enem letu 100 tisočakov za hrambo in prevoz
Glede na to, da je vlada potrdila predlog državnega sveta, da se spet preide na skrinjice iz lepenke, smo se pri DVK-ju pozanimali, kdaj se bodo te spremembe zgodile in kaj bodo prinesle. Po besedah direktorja DVK-ja Dušana Vučka bodo za plastične volilne skrinjice našli neko alternativno uporabo.
Kakšno, še ni mogel reči, saj še ni jasno, kdaj se bo prehod na nove/stare skrinjice sploh zgodil. Odločitev vlade sicer pozdravlja, ob tem pa je izpostavil, da bi ob morebitnih hkratnih referendumu in volitvah glasovalnih skrinjic zmanjkalo, zaradi česar bi država morala kupiti 7.000 novih skrinjic.
Pojasnil je, da s sedanjim načinom hranjenja in dobave plastičnih volilnih skrinjic nastajajo visoki stroški in tudi precejšnje logistične težave. Izpostavil je, da npr. nekateri lokalni volilni odbori skrinjic sploh ne vrnejo. "Kaj naj zdaj tajnik okrajne volilne komisije (OVK) pokliče kriminaliste zaradi 19 evrov?" se je vprašal in poudaril, da so šele zdaj vzpostavili tudi sistem prevzemnih zapisnikov.
Okrcal je tudi slab odnos do državne lastnine, saj lokalni volilni odbori skrinjice velikokrat kar popišejo s flomastri, zaradi česar niso več uporabne. DVK ima trenutno 400 neuporabnih skrinjic.
Denar skozi okno
Izpostavil je tudi njihovo nepraktičnost, saj so nerodne za prevoz (hitro popokajo, zlasti pozimi), treba jih je čistiti, zaradi česar nastajajo dodatni stroški, in zavzamejo veliko prostora. "V 2011 smo za distribucijo in hrambo plačali več kot 100.000 evrov," je ponazoril.
Meni, da bi se lahko skrinjice iz lepenke lahko deloma shranile, še bolje pa bi bilo, če bi vse dali kar v reciklažo. Po Vučkovih besedah jih zdaj hranijo na ministrstvu za finance, v enem izmed praznih prostorov, ki ga ne potrebujejo, s čimer ni več treba plačevati zasebniku za hrambo.
Skupaj z vojsko nižal stroške
Odzval se je tudi na pismo bralke v enem izmed dnevnih časopisov, ki je trdila, da naj bi DVK v tajnosti s pomočjo vojske okoli vozil glasovnice.
"To ne drži. Zakaj bi zasebnikom plačevali za prevoz in hrambo, če ima država svoje zmogljivosti? Povezali smo se z ministrstvom za obrambo, ki ima logistično mrežo po vsej državi, in vojska je nato vozila le skrinjice, ne pa tudi glasovnic. Tudi tu smo privarčevali, saj račun za gorivo ne bi smel preseči 2.000 evrov," je pojasnil. Dodal je še, da bo drugi krog predsedniških volitev izveden še po starem, saj so bile glasovalne skrinjice že posredovane OVK-jem.