Avtor oddaje, finski novinar Magnus Berglund, je kot odločilno osebo v domnevno koruptivnih poslih s Patrio označil J. J., ki naj bi bil Janez Janša, takratni premier. Ta je navedbe v oddaji označil za čisti konstrukt. Med imeni, ki so se pojavljala v preiskavi (ta še traja tako na Finskem kot v Sloveniji), so bili še slikar Jure Cekuta, takratni svetovalec Patrie Hans Wolfgang Riedl, poslovnež Walter Wolf, poslovnež Rudolf Leban, nekdanji uslužbenec Morsa Peter Zupan in nekdanji direktor Holdinga Slovenske elektrarne Jože Zagožen.

V oddaji Resnica o Patrii je bilo navedeno, da naj bi bilo za podkupnine pri 278 milijonov evrov vrednem poslu Patrie s Slovenijo odštetih 21 milijonov evrov ali 7,5 odstotka vrednosti posla. Patrijino hčerinsko podjetje Patria vozila je za sklenitev posla s Slovensko vojsko najelo dunajskega poslovneža Wolfganga Riedla, Walter Wolf naj bi poskrbel za slovenske politike, Jure Cekuta pa za uslužbence na obrambnem ministrstvu. Cekuta naj bi za podkupovanje uslužbencev na obrambnem ministrstvu prejel skoraj tri milijone evrov.

Je Cekuta prejel nakazilo?
Preiskovalci so v letu dni opravili več zaslišanj domnevno vpletenih in med drugim trikrat zaslišali Walterja Wolfa in dvakrat Wolfganga Riedla. Časnik Delo, ki se sklicuje na zapisnik Riedlovega zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom deželnega sodišča v Lichtensteinu Michaelom Jeklejem, je zapisal, da je iz pridobljenega dokumenta razvidno, da je Riedel na zaslišanju dejal: "Šestega februarja 2007 je bilo iz podjetja Riedel Handelsgeschäft (RHG) na Cekutov račun nakazanih 340.000 evrov." Cekuta, soočen s to informacijo, pa je za Delo dejal, "tega nakazila ne bom komentiral. Bodo že policisti, ki to preiskujejo, povedali." Spomnimo, da je pred letom dni vpletenost v posel s patriami zanikal.

Zagožen o "frajerjih, ki so se priklopili zraven"
Vpletenost je zanikal tudi Jože Zagožen, ki je za Delo potrdil že znano pričevanje, da je na srečanju z Riedlom, Ivanom Črnkovičem (direktor Rotisa) in predstavnikom Patrie le potrdil, "da je gospod Črnkovič v redu človek", kar je predstavnik Patrie zapisal v zapisnik, ki so ga pozneje zasegli finski kriminalisti. Za časopis naj bi dejal še: "To je vse. Z nobenim denarjem nisem povezan; frajerji, ki so se priklopili zraven, denimo Cekuta in Leban, pa takrat sploh niso imeli nič pri tem."

Vpliv ali obljube o vplivu?
Riedl naj bi preiskovalnemu sodniku tudi podrobneje pojasnil nalogo in vlogo Walterja Wolfa. Ta naj bi imel na skrbi iskanje partnerja, ki bi lahko prevzel posel in pridobil stike podjetij, ki bi sodelovala v protinabavah. Riedl je dejal, da ne more zatrditi, da je imel Wolf kakšne politične stike, vedel pa naj bi, da je v Sloveniji zelo znan.

Iz zapisnika naj bi bilo razvidno tudi, da je Rei Niitynen, generalni zastopnik Patrie za Slovenijo in Hrvaško (priprt je na Finskem), Riedlu dejal, da je Walter Wolf ponudil, da bi, če denarja ne bi bilo, govoril s premierjem Janšo. Po Riedlovem mnenju je Niitynen izhajal iz tega, da naj bi bil Wolf v Sloveniji zelo poznan in vpliven.

Trditve na podlagi "logičnega sklepanja"
V oddaji Resnica o Patrii sta sicer nastopila tudi prvi mož na razpisu izpadle Sistemske tehnike, Milan Švjger, in vodja komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Švajger je dejal, da odločitve o nakupu patrij ni sprejel takratni obrambni minister Karl Erjavec, ampak da je bila sprejeta "v ozadju, zelo blizu premierja". Dodal je, da dokazov za to trditev nima, a da je "logično sklepal".

Podobno je izjavil tudi Drago Kos. Dejal, da so bili "v nakup oklepnikov vpleteni ljudje, ki so zelo blizu vrha". Tudi njega je do tega sklepa pripeljalo "logično sklepanje oziroma vpogled v to, kdo vse se je v zadevi anagažiral, da bi jo potisnil pod preprogo," in ne dokazi.

Preiskava, ki se vleče že več kot leto dni
Domnevno podkupovanje v poslu s patriami sicer že več kot leto dni preiskujejo slovenski in finski preiskovalci, ki pa do zdaj niso vložili še nobene kazenske ovadbe. Preiskava se tako ni končala do letošnje pomladi, kot so napovedali, ampak naj bi jo, po besedah vodje finskih kriminalistov Kaja-Erika Björnkqvista, zaključili konec leta.

V Sloveniji se je o poslu že izreklo tudi Računsko sodišče, ki je ugotovilo, da pogajanja o nakupu niso bila izvedena optimalno in da Sloveniji tako ne bo uspelo doseči zavez, ki jih je obljubila zvezi Nato. Ugotovili so tudi, da iz revizijskega poročila ni mogoče ugotoviti indicev o morebitnih kaznivih dejanjih. O ugotovitvah Računskega sodišča pa na nujni seji razpravlja tudi odbor DZ-ja za obrambo.