ČvekiFON je, kot nam je v pogovoru pojasnila Ninna Kozorog, pobudnica Humanitarčka, v okviru katerega deluje tudi odmeven projekt Vida, posvečen starostnikom, skupni projekt Humanitačka in Simbioze, namenjen pa je predvsem starejšim, ki lahko neomejeno klepetajo s svojimi vrstniki, pri čemer je, kot je zagotovila, poskrbljeno tudi za njihovo varnost.

In kako ČvekiFON deluje? Uporabniki se s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 38 07 najprej registrirajo, nato pa jim aplikacija po bazi poišče "prostega" sogovornika. Temu tako zazvoni telefon (prikaže se številka 059 680 000 ali 080 38 07) in pogovor se lahko začne.

Projekt je namenoma drugačen od vseh podobnih linij, saj deluje tudi popoldne (od 8. do 20. ure), nepretrgoma išče proste sogovornike (kar pomeni, da klicateljem ni treba čakati, da ga prostovoljci pokličejo nazaj), sodelujejo pa zgolj starejši, s čimer dobijo starostniki možnost, da se pogovarjajo s sebi enakimi.

Več pa v pogovoru.

Ste zamisel za ČvekiFON dobili zdaj, ko so zaradi epidemije novega koronavirusa (predvsem) starostniki še dodatno izolirani in posledično osamljeni, ali je projekt že prej zorel?
Ideja je bila v nas prisotna že nekaj časa, a priznam, da Humanitarček sam takšnega zalogaja nikakor ne bi zmogel. V času epidemije pa je nato Žiga Vavpotič potegnil odločilno nit ter nas povezal s Simbiozo. Skupno sodelovanje z Ano in Katjo Pleško (Simbioza) je tako idejo realiziralo, saj smo ugotovili, da je zdaj skorajda nujna postavitev te linije ... Ko pa so nas podprli še fantje iz A1, je ČvekiFon dejansko dobil realne temelje. Seveda pa brez podpore ostalih operaterjev te popolnoma brezplačne linije ne bi bilo, zato zahvala na tem mestu tudi Telekomu, Telemachu, t-2, Detel, Softel, Novatel.

Kako bo linija delovala, na kakšen način bo potekalo povezovanje? Gre zgolj za naključno prevezavo telefonskih linij?
ČvekiFON izbira po bazi registriranih uporabnikov. Vedno poveže najmanjkrat klicanega, a če se ta ne oglasi, išče naprej. Ravno to je tudi prednost v primerjavi s prostovoljskimi linijami, kjer je treba počakati, da te prostovoljec pokliče nazaj. ČvekiFON ti po bazi poišče sogovornika.

ČvekiFON – če prav razumem – ni toliko namenjen informiranju, ampak bolj sproščenemu pogovoru med starostniki, da se torej počutijo manj osamljene?
To ni informacijska ali psihoterapevtska linija, ampak preprosto družabniška. Večina linij namreč nima možnosti preprostega klepeta o vsakodnevnih stvareh. Naša prva testna skupinica je pokazala, da se dejansko starejši želijo pogovarjati o "starih časih", precej je izmenjav receptov, malo potožijo in si izmenjajo recepte za lajšanje bolečin. V bistvu si želimo, da je to ena socializacijska linija, ki pomaga starostnikom ponovno zgraditi kakšen zametek socialne mreže.

Kako sicer ocenjujete v minulih tednih vzpostavljene klicne centre? Ali starostnikom nudijo dovolj informacij? Kaj pogrešajo?
Nacionalni klicni centri so super zadeva, saj dajejo občutek varnosti, informacije so preverjene. Vzpostavljene prostovoljske linije, ki smo jih prešteli več kot 30, so sicer pohvalne, a glede na to, da je za vsak kraj oz. društvo skorajda druga, so prinesle zmedo. Pred samim začetkom projekta smo naše starostnike povprašali, kaj je tisto, kar jih najbolj moti pri teh linijah in dejansko so strnili v 3 skupine.

Največja težava je, da se klici prenehajo po 15. uri, sama osamljenost pa je najhujša ravno popoldne. Drug problem, ki so ga izpostavili, je, da je treba počakati, da ima prostovoljec čas in pokliče nazaj. Tretja stvar pa je dejstvo, da se vsi zavedajo, da gre za kratkoročno postavljene linije, ki bodo nehale delovati po koncu epidemije. To pomeni, da ni pričakovati, da lahko dolgoročno pomagajo vzpostaviti socialno mrežo.

Hkrati pa je treba povedati, da je sedanje obdobje dejansko obdobje osamljenosti in tudi Humanitarček sam kot tak je ugotovil, da starostniki preprosto potrebujejo pogovor – zakaj jih torej ne bi povezali med seboj? Hkrati se tako sprosti tudi kakšen prostovoljec, ki je potreben na drugem mestu.

Omenili ste, da od petka deluje t. i. testna skupina. Koliko ljudi je za zdaj vključenih v projekt in kdo vse se mu lahko pridruži? Je za ČvekiFON določena kakšna starostna omejitev?
Od petka je vključenih približno 30 uporabnikov, ki so popolnoma neodvisno testirali ČvekiFON. Za zdaj so se precej zabavali. ČvekiFOnu se lahko pridruži vsak starejši, ki si preprosto želi pogovora s sovrstnikom. Trenutno v času epidemije časovne omejitve nismo posebej postavljali starostne meje, saj se zavedamo, da je lahko nekdo osamljen pri 63 ali 78 letih, zato se nam ni zdelo smiselno postavljati arbitrarne meje.

Verjetno si bodo starostniki lahko pozneje izmenjali tudi svoje telefonske številke? Torej, da bodo lahko ostali v neposrednih stikih?
Pomemben aspekt varnosti je, da je številka kličočega in številka klicatelja skrita. Kar pomeni, da sta popolnoma varna. Seveda pa si lahko izmenjata telefonsko številko, če si želita še nadaljnjih pogovorov popolnoma ena na ena.

V društvu Humanitarček na družbenih omrežjih pogosto opozarjate na možnosti zlorab starejših. Kako bo v tem primeru poskrbljeno za varnost sodelujočih? Bodo pred vključitvijo v projekt posamezniki preverjeni?
Vse telefonske številke se hranijo v bazi, same številke pa tako klicatelju oz. kličočemu ne bodo znane. Med samim procesom uporabe ČvekiFona sam telefon večkrat opozori starostnika, na kaj naj pazi, česa naj ne izdaja. Vsakemu poskusu zlorabe bo sledil takojšnji izbris iz baze in nezmožnost uporabe ČvekiFona. V nadaljevanju prihajajo še dodatne možnosti ocene primernosti govorca itd., ki pa bodo zrasle postopoma.