Zimske šolske počitnice, ki so običajno v drugi polovici februarja oz. celo prvih dneh marca, se bodo v prihodnjem šolskem letu za (predvidoma vzhodno) polovico države začele 30. januarja, za drugo pa 6. februarja, je pred dnevi v uradnem listu objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zaradi spremenjenega datuma zimskih počitnic bodo preložili tudi datum informativnih dni, ki bodo pozneje. Predviden naj bi bil tudi premik začetka poklicne mature in zaključnega izpita v zimskem roku s 1. na 13. februar.

Odločitev so, kot so pojasnili, sprejeli na podlagi predloga lokalne skupnosti, saj bo prihodnje leto, med 21. februarjem in 5. marcem, v Planici potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Ker pričakujejo popolno zasedenost turističnih kapacitet, so gorenjski turistični ponudniki na čelu z župani predlagali, da bi se zimske počitnice prestavile na obdobje pred začetkom prvenstva, s čimer bi ubili dve muhi na en mah: šolarji in njihove družine bi počitnice še vedno lahko preživeli v domačih turističnih središčih, turistični delavci pa bi imeli svoje kapacitete (bolj) zasedene daljše obdobje.

"Res bi bilo škoda, da potenciala, ki ga nosijo tako počitnice kot prvenstvo, ne bi izkoristili. Dejansko so za čas prvenstva kapacitete v Kranjski Gori že razprodane in počitnikovanje v tem času ne bi bilo mogoče," je marca na Bledu predlog pojasnjeval generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica Tomaž Šušteršič.

Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber je pred dnevi pojasnil, da med nordijskim SP-jem računajo na od 1600 do 1700 tekmovalcev oziroma članov ekip, več kot 2000 medijskih predstavnikov in veliko obiskovalcev. Prvenstvo bo napolnilo namestitvene zmogljivosti vse do Ljubljane, pa tudi bližnja Trbiž (v Italiji) in Beljak (v Avstriji). Navijači bodo večinoma nastanjeni v Sloveniji, tekmovalne ekipe čez mejo, Bled pa bo medijsko središče. Pogodbe z organizatorji, ki bodo pripeljali obiskovalce, so že sklenjene, zato bodo v tem času Kranjska Gora, Bled in Bohinj polni.

Šolniki o tem niso vedeli ničesar

In medtem ko so z odločitvijo vlade oz. ministrstva za šolstvo turistični delavci zadovoljni (vsaj na Gorenjskem, v vzhodni polovici države o tem niso vedeli nič), so šolniki nad enostransko odločitvijo vlade presenečeni. Prvi mož Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan je za več medijev razkril, da šol o tej spremembi sploh niso vprašali, le seznanili so jih.

"Bo vplivalo na učni proces, a najbrž brez dolgotrajnih posledic"

Odločitev je razburila tudi prenekatere starše, ki jih skrbi dolg razmik med zimskmi počitnicami in prvomajskim oddihom (ta bo skoraj trimesečni). O tem, kakšne posledice bo to imelo za otroke in njihovo psihološko stanje, smo se pogovarjali z Ajdo Erjavec iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije: "Mislim, da ne bo prehude posledice na psihi otrok, glede na to, da gre za spremembo, ki je načrtovana samo za to leto," pravi in dodaja, da vse skupaj bo sicer vplivalo na učni proces, a verjetno ne bo prineslo dolgotrajnih posledic.

"Definitivno pa to ni korak v smer stabilnosti, v smeri vračanja v normalen tempo dela," opozarja in dodaja: "To ni usluga šolskemu sistemu."

"Problematično je tudi, da odločitev ni bila sklenjena zaradi koristi otrok, ampak nekaterih drugih interesentov. Pri tej odločitvi se zelo vidi, kakšno prioriteto sploh ima šolstvo. Da se torej, ko pride do neke potrebe, spreminjajo šolske stalnice brez posveta. To je odraz res neustreznega odnosa vladajočih," je še poudarila Ajda Erjavec.

Spomnila je še, da se je šolstvo v zadnjih dveh letih zaradi pandemije spopadlo s številnimi spremembami, novostmi, ukrepi, ki so bili potrebni za varovanje javnega zdravja, za dobro vseh. "Videli smo, da vsaka posamezna sprememba ni bila težava sama po sebi. Če je treba maske nositi en teden, to ni težava. Je neprijetno, ni pa težava. Če pa se to kopiči in stopnjuje, pa postane problematično," ponazori.

Gre za enkraten dogodek ali bo sprememba ostala?

V javnosti so se sicer že pojavili namigi, da bi lahko takšna sprememba ostala – tudi zato, ker žičničarji že nekaj let opozarjajo, da imajo v drugi polovici februarja zaradi vse toplejših zim vedno pogosteje težave s snegom in s tem z zagotavljanjem delovanja smučišč. "Če bi šlo za stalno spremembo, bi to za sabo gotovo potegnilo več posledic," je jasna sogovornica. "Kot enkratna sprememba pa znova ruši odnos med državo in šolstvom ter izkazuje neko temeljno nespoštovanje tako do otrok kot do zaposlenih, do vseh v šolskem sistemu, ki očitno nismo prioriteta v primerjavi z nekaterimi drugimi dejavnostmi v državi," je kritična.

Poudarja pa tudi dejstvo, da v postopek odločanja o prestavitvi počitnic stroka ni bila vključena: "To je prisotno v šolstvu že ves čas tega mandata, tega ministrstva. Da nas ne vključujejo, da za stvari, ki nas zadevajo, izvemo zadnji, kar vnaša dodaten pedagoški nemir in tudi poslabšuje ozračje."

Kot pravi, so se že večkrat pogovarjali, kako reorganizirati počitnice, "da bi bilo to za otroke koristno, morda bi bilo to dejansko pametno domisliti na ravni celotne države, ampak ne tako na hitro". "In ne na podlagi nevpletenih, namesto na podlagi interesa otrok oz. njihovega učnega procesa, zdravja in podobno," še sklene.