Na ministrstvu za javno upravo, ki kot predlagatelj zakon usklajuje, so za MMC povedali, da delovna skupina pod vodstvom sekretarja Branka Lobnikarja pripravlja čistopis besedila, ki naj bi ga vlada predvidoma obravnavala še pred počitnicami. Osnutek dokumenta je bil za javno razpravo odprt med 17. marcem in 17. aprilom.

Delo v javni upravi ali zunaj nje
Med novostmi pa v luči tega, da je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter prvak stranke Zares, Gregor Golobič zamolčal del premoženja, velja omeniti predlagani 40. člen, ki med drugim navaja, da bodo premoženje in prihodki javnih funkcionarjev objavljeni na spletni strani novoustanovljene komisije. Dodajmo, da družbe, v katerih bo funkcionar ali njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik njenega deleža ali delnic v višini nad 5 %, pa z javno upravo ne bodo smele poslovati.

Če se funkcionar na poziv po posredovanju podatkov v zastavljenem roku ne bo odzval, mu komisija lahko postopoma zmanjšuje plačo (vsak mesec za 10 odstotkov), a le do stopnje minimalnega dohodka.

Če bo ob primerjavi predloženih podatkov z dejanskim stanjem mogoče utemeljeno sklepati, da zavezanec svoje premoženje oziroma dohodke, z namenom izogibanja nadzoru, prenaša na družinske člane, lahko komisija od njega zahteva, da komisiji predloži podatke tudi za družinske člane.

Ob znatnejšem obogatenju ostrejši ukrepi
In če komisija ugotovi, da se je premoženje funkcionarja v obdobju opravljanja funkcije neupravičeno povišalo? O tem bo obvestila organ, pri katerem funkcionar opravlja svoje delo. Če bo organ komisiji pritrdil, lahko ta z odločbo začne postopek odstavitve funkcionarja. Še več: če bo ugotovljeno, da se je funkcionarjevo premoženje med mandatom povečalo za več kot dvakratno vsoto njegovih zakonitih prihodkov, zavezancu preneha mandat po zakonu.

Zoper odločbo lahko zavezanec sproži upravni spor, ki zadrži njeno izvršitev, dokler pristojno sodišče o zadevi ne presodi oziroma do odstopa predmetnega premoženja.

Kaj poreče Ustavno sodišče?
Na pobudo skupine poslancev in kopice državljanov je Ustavno sodišče leta 2007 že zavrnilo določila pred tem sprejetega Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki so prihodke in premoženje funkcionarjev uvrščala med podatke, dostopne javnosti. A se je sodba nanašala le na premoženje in prihodke pred funkcionarjevim mandatom in po njegovem zaključku.

"Zakonodajalec je imel za takšno ureditev ustavno dopusten cilj – transparentnost opravljanja javnih funkcij, vendar je poseg prekomeren in kot takšen neskladen z 38. členom Ustave..."(izvleček iz sodbe Ustavnega sodišča)

Funkcionarji na vpogled
Obstoječi dokument sicer v pravno materijo vnaša več zanimivih določil. Glavni cilj zakona je ustanovitev Komisije za integriteto in preprečevanje korupcije. Nekatere njene naloge naj bi bile podobne tistim, ki jih opravlja sedanja, t. i.Kosova komisija.

Med novimi pa velja izpostaviti zaščito prijaviteljev nezakonitih ravnanj, odločanje v primeru suma obstoja nasprotja interesov, delni, protikorupcijski nadzor nad financiranjem političnih strank in volilnih kampanj (ki ga trenutno v celoti izvaja Računsko sodišče), ureditev lobiranja in predvsem predlagalno vlogo komisije, da ob ugotovljenih kršitvah zakona predlaga uvedbo postopka pri pristojnem sodišču za prekrške. To pomeni, da "brezzobi tiger", kot v javnosti naslavljajo obstoječo komisijo, dobiva nekaj zob.

In nazadnje. Osnutek predloga zakona predvideva tudi nezdružljivost poslanske in županske funkcije. V DZ-ju pa trenutno sedi 24 poslancev/županov (sedem iz vrst SD-ja, pet iz SDS-a, dva iz Zaresa, trije iz DeSUS-a, eden iz SNS-a,trije iz LDS-a ter en nepovezan poslanec) ...

L. D.