Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v uvodnem nagovoru poudarila, da je treba dvigniti raven družbene ozaveščenosti in strokovnjakom dati prostor, da razložijo, zakaj telesno kaznovanje ni dopustno.

Dodala je, da prepoved telesnega kaznovanja ni spodbujanje permisivne vzgoje, kot je pogosto slišati kot argument proti noveli. Po besedah ministrice je ključno javnosti predstaviti prave načine postavljanja meja otrokom, da bo vzgoja varna, ljubeča in učinkovita ter bo otroku omogočila pravilen razvoj.

Poudarila je, da je predlog za novelo zakona prišel predvsem od nevladnih organizacij, ki se na terenu ukvarjajo z nasiljem v družini.

Kot družba imamo težave
Nevropediatrinja Tina Bregant je vesela, da je vlada s takim predlogom državljanom sporočila, da kakršno koli nasilje ni sprejemljivo, tako fizično, spolno kot psihično. Opozorila je, da pogosto pozabljamo na zanemarjanje, ki je prav tako oblika nasilja, vse pogostejša tudi zaradi vedno daljših delovnikov staršev.

Vsako nasilje pušča posledice v razvoju možganov, zato je izpostavljenost nasilju v otroštvu tako nevarna. Okolje, v katerem se posameznik razvija v zgodnjem otroštvu, ima ključno vlogo pri tem, v kakšnega odraslega bo zrasel.

Po njenih besedah se zdravniki pogosto srečajo z žrtvami nasilja, za katere pa ni nujno, da jih zdravniki vedno prepoznajo. "Za vsako resno hospitalizacijo je zadaj še mnogo več, kar pa ni vedno evidentirano. Za začetek se moramo zediniti, ali imamo kot družba problem. Številke kažejo, da ga imamo," je še povedala Bregantova.

Telesno kaznovanje je vgrajeno v našo kulturo
Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, ki podpira novelo, s katero bi jasno izrazili nedopustnost nasilja, je opozorila na različna poimenovanja, ki ga uporabljamo za nasilje: konflikti, vzgojne klofute, discipliniranje, kaznovanje. Vsa kažejo na to, kako zelo težko se z nasiljem spoprimemo, ker smo kot družba naučeni, da je telesno kaznovanje sprejemljivo.

Da je telesno kaznovanje vgrajeno v našo kulturo, se je strinjala tudi Dušica Pleterski Rigler iz nacionalnega odbora za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Vsak posameznik povzame vzorec obnašanja iz otroštva, vendar šele v zadnjih letih govorimo, da to ni primerna vzgoja. "Starši imajo v zavesti še vedno vgrajeno, da s telesnim kaznovanjem otrokom delajo dobro. Moramo se truditi, da tako miselnost spremenimo," je dejala Pleterski Riglerjeva.

Po njenih besedah telesna kazen otroka ne spodbuja k aktivnemu pogovoru, ampak k skrivanju. Namen pa je otroka vzgojiti v dobrega človeka, ki se bo zavedal svojih odgovornosti in bo zadovoljen s svojim delom. Starši želijo ravnati pravilno, vendar se v kritičnih trenutkih pogosto ne znajdejo, zato jih je treba nenehno izobraževati in osveščati, je razložila.