Teletekst RTV Slovenija te dni praznuje 30. rojstni dan. Kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov ostaja med slovenskimi gledalci še vedno zelo priljubljen.

V intervjuju z Luko Škobernetom ste lahko spoznali začetke slovenskega teleteksta, ki je včeraj praznoval 30. rojstni dan. Danes nadaljujemo zgodbo o nastanku in razvoju tega informacijskega servisa.

Teletekst velja za britanski izum. BBC ga je gledalcem kot prvi ponudil 23. septembra 1974, pet dni zatem, ko je za njegovo dveletno poskusno oddajanje zeleno luč prižgala britanska vlada. Prva ideja, kako izkoristiti neuporabljen "prostor" za prenos slike v analognem televizijskem signalu, t. i. "vertikalni zatemnitveni interval" (VBI - Vertical Blanking Interval), se je sicer pojavila že sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko je RCA (Radio Corporation of America) v ZDA razvil sistem Homefax (1967) za prenos podatkov v analogni obliki. Prejemnik jih je torej prejel izpisane na papirju.
Podobne eksperimente so pozneje nadaljevali inženirji britanskih televizij BBC in ITV. Osnovna motivacija oziroma ena izmed zasnov je bila omogočiti podnaslavljanje programov za slušno prizadete, toda hitro so ugotovili, da se na tak način lahko oddaja določeno število strani, ki vsebujejo uporabne informacije, namenjene vsem gledalcem televizije. Teletekst je omogočil oddajanje besedila in grafike v barvah simultano z običajnim televizijskim programom. V primerjavi s Homefaxom je bil napredek v tem, da je naslovnik informacijo, ki mu je bila poslana, sprejel v digitalni obliki, torej zapisano na zaslonu.
Skromni začetki
BBC-jev teletekst, ki so ga prvič naznanili oktobra 1972, je dobil ime Ceefax, pri čemer gre za besedno igro z angleško besedno zvezo "see facts", kar pomeni "gledati dejstva". Britanska javnost ga je dve leti pozneje spoznala kot informacijski servis na 30 straneh. Na 24 straneh so bile objavljene aktualne novice, vse pa je sam urejal urednik Colin McIntyre, dolgoletni novinar na BBC-ju. Ko ga zvečer ni bilo več v službi, novice niso bile osvežene, tudi ob koncih tedna uporabniki Ceefaxa niso mogli računati na nove novice. Pozneje se je servis razvil in "program" oddajal več časa.
McIntyre je za urejanje Ceefaxa sestavil ekipo osmih ljudi, ki so sprva delali v majhni sobi v BBC-jevem televizijskem središču v zahodnem Londonu. Podatke so tedaj vpisovali še s pomočjo luknjanega traku.

Veliko zanimanje iz tujine
Po končanem poskusnem oddajanju so konec leta 1976 Ceefax začeli oddajati ves čas oddajanja televizijskega programa, približno 16 ur na dan. Do jeseni leta 1977 so Ceefaxovo redakcijo obiskali predstavniki več kot 80 držav, ki so se pozanimali, kako teletekst deluje, in razmišljali, kako ta servis vzpostaviti v svojih domovinah. Prva, ki je izvajala resne poskuse v tej smeri, je bila Švedska, s poudarkom na razvoju za podnaslavljanje oddaj za gluhe in naglušne. Teletekst je uvedla leta 1979.
Ceefax na BBC-jevem prvem programu je kmalu postal novičarski servis s svežimi informacijami na več kot 200 straneh, teletekst servisu, ki so ga oddajali na drugem programu, pa so nadeli ime Orbit (1980). Ta je imel nekoliko drugačno zasnovo, saj je ponujal predvsem ozadje novic in nekatere servisne informacije, ki niso potrebovale sprotnega obnavljanja, so pa bile strani Orbita obnovljene vsaj enkrat na teden. S podnapisi so televizijski program prvič podnaslavljali 2. septembra 1979.
Avstrija in Nemčija sledita zgledu
Leta 1980 so na BBC-jevem teletekstu uvedli nekaj zanimivih novosti. Med poletnimi olimpijskimi igrami v Moskvi so izide vpisovali neposredno s prizorišča iger, kar je počel eden izmed njihovih sodelavcev. Kmalu zatem so prvič uporabili podnapise za podnaslavljanje dogodka "v živo". To se je zgodilo ob inavguraciji Ronalda Reagana za 40. predsednika ZDA na začetku leta 1981. Gluhi in naglušni gledalci so tako lahko neposredno spremljali Reaganov govor.
Leto prej, natančneje 21. januarja 1980, se je teletekst pojavil tudi v neposredni soseščini Slovenije, saj so ga oddajati začeli na avstrijski televiziji ORF. Štirje uredniki so skrbeli za urejanje 64 strani. Slabi dve leti pozneje ga je po nekaterih podatkih uporabljalo že 300.000 ljudi. V Nemčiji sta televiziji ARD in ZDF skupni teletekst začeli oddajati 1. junija 1980, od leta 2000 pa imata vsaka svoj teletekst.
"Ne bi rad predvideval, kaj vse bi lahko počeli s Ceefaxom, ker si ne moremo predstavljati, kaj bo naslednjih deset let prineslo v smislu tehnoloških inovacij. Toda kar koli se bo zgodilo na področju telekomunikacij, bo imel Ceefax od tega koristi. Tako kot kolo bo še vedno obstajal in bo uporaben tudi v 21. stoletju," je o prihodnosti teleteksta leta 1980 preroško razmišljal McIntyre. Ceefax je zapustil leta 1982.
Težave in nato lažje nadaljevanje
Slovenija je teletekst dobila leta 1984, tako kot Italija, Švica in Norveška. V Španiji so ga, denimo, razvili šele leta 1987. Gledalci so lahko nov medij sprva spremljali med 16.30 in 22.30, samo ob sobotah, nedeljah in praznikih je bil čas oddajanja nekoliko daljši, saj je bil vezan na televizijski signal. Ekipo, ki je urejala teletekst, je sestavljalo osem ljudi, od tega pet novinarjev.
Na TV Ljubljana je po začetnem navdušenju v naslednjih letih sledilo kar precej tehničnih in kadrovskih težav. Novembra 1986 se je zaradi težav z vzdrževanjem pojavil celo predlog za začasno prekinitev teleteksta, ki pa je nov zagon dobil konec leta 1989, ko so dobili nov, zmogljivejši sistem in ko so število strani s 100 povečali na več kot 400. Ta sistem je omogočal tudi podstrani, hkrati pa se je uredništvo preselilo v nove prostore. Z izdelavo t. i. podatkovnega mostu, izdelal ga je inženir Bernard Vrh s fakultete za elektrotehniko in računalništvo, so lahko teletekst oddajali tudi na drugem programu TV Ljubljana.
Že prej, jeseni 1987, so začeli ob prehodu na celodnevno oddajanje pripravljati še videostrani in na ta način ponudili novice s teleteksta tudi tistim, ki do tega medija zaradi neustreznega televizijskega sprejemnika niso mogli dostopati. Ni pa se uresničila ideja o razvoju lokalnega ali z drugo besedo regionalnega teleteksta v Mariboru in Kopru oziroma postavitvi terminalov za urejanje teleteksta v tamkajšnjih televizijskih centrih. Leta 1989 je bilo televizorjev, na katerih je bilo mogoče spremljati teletekst, v Sloveniji že 150.000 (četrtina vseh), uporabnikov tega informacijskega servisa pa približno 450.000.
Gorenje nasledi FAB
Nov sistem je bil prav tako plod slovenskega znanja. Pomembno vlogo je imelo nemško podjetje FAB iz Bad Tölza na Bavarskem, kjer je delal Slovenec Svitan Sokolov, pri razvoju teleteksta pa sta sodelovala njegova sinova Peter in Miha, ki sta živela v Ljubljani. FAB se predtem ni ukvarjal z izdelavo sistemov za teletekst, danes pa je vodilni razvijalec sistemov teleteksta, saj njegov sistem uporabljajo številne televizije po vsej Evropi.
"Začetki našega ukvarjanja s teletekstom so zelo zanimivi. Ker smo imeli doma televizor, ki ni imel dekoderja za sprejem teleteksta, je moj starejši brat Peter v neki nemški reviji našel načrt, kako se izdela dekoder. Naredil je tiskano vezje, ga spojil, vgradil v televizor in nekako je delalo. Oče nas je sponzoriral, da smo se lahko s tem ukvarjali. Predtem je podjetje FAB kot zastopnik prodajalo različne proizvode angleških podjetij v Vzhodni Evropi, med drugim proizvode za televizijske postaje, denimo oddajnike. Zato je oče poznal ljudi na teh televizijskih postajah in smo se nekako povezali z njimi. Gorenje ni imelo več interesa naprej razvijati teleteksta, saj je bil to za njih ob eni ali dveh strankah premajhen trg. Za nas pa je bilo zanimivo. Sistem smo prodali tudi v Zagreb in Stockholm. Tako se je začelo," o tej etapi razvoja slovenskega teleteksta pove Miha Sokolov.

"Gorenje, ki je izdelalo prve aparature, je s svojo opremo doseglo svoj tehnološki maksimum in dlje od tistega dejansko ni šlo. Potrebovali bi bistveno več razvoja. Njihova zasnova je bila zelo enostavna in preprosta. Ni imela dobre podatkovne baze," dodaja Vrh.
Krog uporabnikov se veča
Vzpostavljene neposredne modemske povezave z letališčem Brnik, železnicami in hidrometeorološkim zavodom so obogatile teletekst, prav tako dogovori s številnimi podjetji o objavi poslovnih informacij. Pod vodstvom urednice Darje Orehovec in nato njenega naslednika Braneta Nastrana je servis postajal vse pomembnejši vir informacij za številne Slovence, saj je vse širši krog ljudi spoznaval, kako priročen je dostop do novic in drugih vsebin v vsakem trenutku. S tem je teletekst napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, ki jo je prinesel svetovni splet.
Bil je tudi pomemben vir informacij za manjše medije, predvsem številne radijske postaje, ki niso imele naročenega servisa Slovenske tiskovne agencije (STA). V tem času se je začel teletekst sam tržiti oziroma zbirati finančna sredstva. Uredništvo je sklenilo dogovor z zunanjo agencijo Publikum, ki jo je vodil Darko Klarič.
Ponujenih vse več informacij
"Z novim sistemom smo dobili več prostora za novice. Takrat smo razdelili pisanje novic na zunanjo in notranjo politiko, prej jih je urejal isti redaktor. Tu je bil še redaktor za šport, lektor in t. i. mlajši dežurni, ki je urejal predvsem servisne informacije. Redaktorja, ki je urejal kulturne novice, smo uvedli nekoliko pozneje, ko smo začeli zbirati podatke o vseh gledališčih in kinih v Sloveniji. Pri športu so se tudi zveze in druge organizacije same angažirale. Na nogometni zvezi smo na primer sčasoma dosegli, da so napisali dopis vsem klubom, da so bili dolžni sporočati izide tudi teletekstu," spremembe v načinu dela opiše Nastran.
V letih pred osamosvojitvijo Slovenije so gledalci na teletekstu zelo radi spremljali tudi tečajno listo Narodne banke Jugoslavije. "Takrat je bila visoka inflacija in je bilo zelo pomembno, kakšen je bil zjutraj tečaj dinarja. Mi smo podatek za naslednji dan po telefaksu dobili že popoldne," se spominja.
Prihod na splet in ustanovitev MMC-ja
Teletekst RTV Slovenija je bilo po zaslugi inženirja Vrha že junija 1995 moč spremljati tudi na medmrežju, s čimer je postal za nizozemskim in singapurskim tretji teletekst na svetovnem spletu. "Ob tem sem naredil števec klikov. Nekoč smo jih imeli v enem dnevu 150.000, sicer pa mesečno nekje do 300.000," razlaga Vrh. Do teleteksta prek spleta še danes dostopa veliko ljudi, na mobilnih telefonih pa smo lahko s pomočjo tehnologije WAP njegove novice prvič brali leta 2000. Pomembno prelomnico je prav tako pomenila uvedba podnaslavljanja oddaj za gluhe in naglušne s pomočjo teleteksta leta 1996.
Konec leta 1995 je po pobudi prvega urednika in prvega spletnega admistratorja Marka Prpiča zaživela tudi prva spletna stran RTV Slovenija, ki pa še ni bila klasična novičarska stran, kot jo poznamo danes. To je postala leta 2002 po ustanovitvi Multimedijskega centra (MMC), katerega vodja je postal Zvezdan Martič. Uredništvo MMC-ja je zraslo ravno na temeljih uredništva teleteksta, saj so novinarji, ki so urejali novice za objavo na teletekstu, tedaj začeli novice uvrščati še na spletno stran. Tako je še danes, le da je spletna stran skozi leta postala glavni medij, ki ga urejajo ti ustvarjalci, teletekst pa je bil porinjen nekoliko v ozadje.
Ceefax oktobra 2012 ugasne
Kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov ostaja teletekst med slovenskimi gledalci še vedno zelo priljubljen. Podobno je drugod po Evropi, čeprav so ga ponekod zamenjali s sodobnejšimi digitalnimi servisi. To se je med drugim zgodilo v njegovi zibelki Veliki Britaniji, kjer se je BBC-jev Ceefax poslavljal postopoma z ukinjanjem analognega televizijskega signala. Zadnji so brez njega ostali na Severnem Irskem 24. oktobra 2012. Ameriški CNN - v ZDA teletekst nikoli ni dosegel večjega uspeha - ga je ukinil že leta 2006.
Teleteksta RTV Slovenija takšna usoda (za zdaj) še ne čaka. Ob razmislekih o smiselnosti vztrajanja pri njem in o njegovi morebitni zastarelosti se je tehtnica vedno znova nagnila v korist temu servisu, tudi zaradi uporabnikov, ki ste nas opominjali na potrebo po informacijah, do katerih je mogoče priti s pritiskom na le nekaj tipk na vaših televizijskih upravljalnikih. Po temeljiti prevetritvi vsebin in do uporabnika prijaznejšemu kazalu je zadnja novost, ki smo jo dodali, rubrika Novice v angleškem jeziku na strani 330.

O prihodnosti teleteksta si boste lahko nekaj več prebrali, ko bodo znani izsledki najnovejše raziskave o uporabi teleteksta v Sloveniji, predvidoma v naslednjem tednu ali dveh. Vabljeni ste tudi k ogledu spodnjih videonovic.