Simulacije, kaj bo za javni zavod RTV Slovenija, ki dnevno ustvarja osem radijskih, sedem televizijskih programov, spletno stran, ki jo berete, teletekst ter še kar nekaj drugih dejavnosti, pomenilo znižanje RTV-prispevka, kažejo na resno opustošenje programskih vsebin. Kaj za RTVS dejansko pomeni 10 odstotkov prihodkov manj, je v Odmevih pojasnil generalni direktor Marko Filli. Pogovor je vodila Rosvita Pesek.

Ali lahko našim gledalcem pojasnite to navidezno nelogičnost. Vlada je znižala RTV-prispevek v letošnjem letu za en evro, kar pomeni osem odstotkov. Na svetu RTV pa smo danes slišali da bo treba kar tretjino programa zmanjšati ali ukiniti. Zakaj takšen rez, če je samo slabih deset odstotkov sredstev manj?
Osem odstotkov je samo znižanje RTV-prispevka, ki v tej meri vpliva na naše skupne prihodke. Prihodnje leto pričakujemo tudi znižanje drugih prihodkov, predvsem s področja oglaševanja, na kar vpliva kriza in to nastopa v vseh medijih. Celoten izpad tako znaša več kot dvanajst milijonov evrov in je deset odstotkov naših prihodkov. Žal mi na določene odhodke ne moremo vplivati. Naša hiša bo porabila enako elektrike, varovanja, zavarovanja, čiščenja in drugih stroškov, tudi stroškov za pobiranje RTV-prispevka, kot bi porabila, če bi izvedla več, ali pa ko bo izvedla manj programa. To so fiksni stroški. Potem imamo zaposlene, ki nas stanejo skoraj polovico našega denarja in tudi na to nimamo bistvenega vpliva, kajti plače javnega sektorja regulira vlada v dogovoru s sindikati javnega sektorja. Ostane le delček stroškov - letos 33 milijonov evrov - in te stroške moramo znižati za 11 milijonov, kar je ena tretjina variabilnega oziroma programskega denarja. To pa ima neposreden vpliv na količino tega denarja.

Omenili ste zaposlene. Nam so se nekoliko znižale plače, regres, prevozni stroški ... Je tudi iz teh manjših osebnih dohodkov nastala neka rezerva?
Ta rezerva je. Polovico te rezerve smo izkoristili letos, ko je stopil v veljavo zakon. Prihodnje leto bomo prav tako zmanjšali stroške dela za dva milijona evrov in tukaj so ti prihranki že upoštevani. A ob zmanjšanju za trinajst milijonov, pomenita dva milijona iz plač še vedno enajst milijonov, ki bodo šli na ostale stroške.

Pred časom je bil v tem studiu gost minister Žiga Turk, ki je dejal, da so se vsem javnim zavodom na področju kulture znižala sredstva in da dajejo slovenski davkoplačevalci naši RTV hiši toliko kot za vso ostalo živo kulturo skupaj. Imate na to kak komentar?
Težko je te kategorije povsem primerjati, saj bi se potem lahko primerjali še s šolstvom, zdravstvom ali vojsko. Mi smo tudi kultura. Neposredno dajemo dvanajst milijonov evrov letno kulturi skozi naše umetniške programe in orkestre. Potem pa posredno skozi drugo produkcijo tudi neodvisnim producentom in skozi koprodukcijo ostalim kulturnim delavcem. Skratka, veliko našega denarja gre v kulturo, saj je ta konec koncev pomemben del naših programov. Da bi se pa lahko neposredno primerjali s količino denarja, ki ga prejmejo muzeji, gledališča in galerije, je pa nekoliko težko. Ustvarjamo programe, ki so na sporedih do 24 ur na dan. Te ure moramo z nečim napolniti in zato potrebujemo ljudi. Ti ljudje pa pač stanejo.

Orkester je bil omenjen tudi na programskem svetu, češ da vsega kar je danes v naši RTV hiši tudi nismo dolžni izvajati, ker nam zakon tega ne nalaga. Kako je s temi vsebinami, ki jih nismo dolžni izvajati, pa jih za zdaj izvajamo.
Zakon navaja, kateri segmenti so naša javna služba, in pove, katere programe moramo izvajati. Drži, da založništvo in glasbena produkcija nista del naše javne službe in so namigni, da jih prostovoljno vzdržujemo. To so dejavnosti z dolgoletno tradicijo. Res je, da morda niso del naše osnovne javne službe, vprašanje pa je, ali ima to vodstvo mandat, da nekaj takega ukine. Če pride do take ukinitve dela naše dejavnosti, bi moralo priti po neki javni razpravi in po širšem družbenem konsenzu.

Nastal je vtis, da je morda za tem nekaj grožnje, saj so bile naštete oddaje, ki jih imajo naši poslušalci in gledalci zelo radi. Sami ste v državnem zboru omenjali kar 300 ali 400 ljudi, ki bi lahko izgubili delo. Ali se ustvarja napet odnos med vodstvom na eni in vlado na drugi strani?
Ne želimo gojiti takega odnosa. Sem zelo apolitičen kader, nimam nekih ozadij, in poskušali smo tudi druge kadrovati na ta način. Ne nameravam se zapletati v kakšne politične spletke z ministrstvom ali vlado, tega nisem počel niti doslej. Težava je v tem, da se tisti, ki o teh stvareh odločajo, ne zavedajo dovolj, kaj javni servis je. Ne vedo morda, kaj o tem govorijo evropske smernice, kaj Svet Evrope, kakšen odnos je treba imeti. Simulacije, ki smo jih predstavili, nimajo namena nikogar strašiti. Da ponazorim naš problem: če se pelje vlak iz Kopra v Ljubljano, pot stane približno enako, pa če je vlak poln ali prazen. Imamo pogon, ki deluje, imamo oddajniško mrežo, prostore, pa če so nocoj na sporedu Odmevi ali pa ponovitev kakšnega dokumentarnega filma. Ta pogon stane, ne glede na to, koliko programa mi ustvarimo. To je tisti del, na katerega nimamo vpliva. Naša struktura stroškov je taka, da tri četrtine denarja gre v t.i. fiksni del. Vplivamo lahko le na četrtino in na to se zdaj izvaja najhujši pritisk. Zato takšne posledice.

V slovenski medijski prostor prihajata dva nova televizijska medija. Pričakati bi jih morali sodobni, okrepljeni, konkurenčni, pripravljeni na boj za gledalce, pa nismo takšni. Tudi s temi rezi ne bomo.
Še vedno ohranjamo cel kup dejavnosti. Poslopja, zaposlene in tehnologijo imamo od Kopra do Lendave. Ustvarjamo 15 programov, do tega osem radijskih in sedem televizijskih. Za to so potrebna sredstva. Zadnja leta smo stvari še krčili, uporabili smo razvojna sredstva, da smo vsaj nekatere projekte še lahko izpeljali, tako programske kot kadrovske in investicijske. V bitki z novimi televizijami potrebujemo sredstva za razvoj, a smo spet v situaciji, ko bomo krpali luknje, zaradi pomanjkanja denarja. Kje je šele razvoj in bogatitev! Bojim se, da bomo to bitko na ta način izgubljali in slabili funkcijo javne radiotelevizije. Seveda bomo na ta način pomagali našim konkurentom, ampak to, kako še konkurenti znajdejo na trgu, ni naš problem. Mi moramo ostati na medijskem trgu, biti prva izbira gledalcev in poslušalcev. Zato potrebujemo kakovosten program, tega pa brez denarja ne moremo ustvarjati.

Kaj boste naredili, imate B-načrt?
Danes smo bili izzvani, naj dokažemo svoje trditve, da nekaterih stroškov ne moremo spreminjati. Mi bomo to utemeljili. Poslance bomo poskušali prepričati, da to spremembo RTV-prispevka izničijo in ohranijo vsaj letošnji nivo. Upam, da bodo argumentom prisluhnili. Če bodo želeli, lahko tudi sami pregledajo številke ali k nam pošljejo neodvisnega revizorja. Vse številke so na mizi, da se jih pregledati. Žal pri teh rezih ne gre za prazne grožnje, ampak stanje, ki se lahko zgodi, če se ta črn scenarij dejansko izvede.