Aleš Primc, filozof, ki se v službi ukvarja s kmetijskimi trgi in razvojem podeželja. Ob prostem času vodi Civilno iniciativo za družino in pravice otrok.

Aleš Primc je bil proti biomedicinski oploditvi samskih žensk, proti igralnicam, proti krivični meji s Hrvaško, proti prostituciji in proti družinskemu zakoniku. V politiko je prišel zaradi Ivana Omana in iz nje odšel zaradi Bojana Šrota. Občuduje Janeza Evangelista Kreka, svoje družine pa ne želi mešati v svoje javno delo.

Že tri mesece ga lahko skoraj vsako popoldne srečate pred sodno palačo na Tavčarjevi v Ljubljani, kjer z Odborom 2014 protestira proti pravnomočni obsodbi Janeza Janše. Po mnenju Odbora pravna država pri nas ne obstaja več.

V oddaji Intervju na prvem programu Radia Slovenija se je z Alešem Primcem pogovarjal Bojan Leskovec.

V ponedeljek ste pokopali pravno državo, kdo je plačal zapitek na sedmini?
Bojim se, da zapitek že vrsto let za katastrofalno stanje v našem pravosodju plačujemo mi vsi - prek enega najdražjih sodstev na tem planetu, prek krivic, ki se dogajajo v pravosodju, in navsezadnje prek stanja v državi, ki je takšno, kot je, v veliki meri zaradi stanja v državi.

Ampak ali vaš pokop pomeni, da bomo zdaj živeli brez pravne države?
Ne, mi smo pravno državo pokopali v trdnem upanju, da bo na njeno mesto stopila država vladavine prava. To pomeni državo, v kateri bomo pred zakonom vsi enaki, v kateri bodo zakoni in ustava veljali za vse. In v kateri bodo tudi sodnice in sodniki dolžni in odgovorni spoštovati zakone v vseh primerih ter da bodo v nasprotnem primeru tako kot vsi delavci v tej državi morali prevzeti osebno odgovornost.

Bi morebitna oprostilna sodba Janeza Janše pomenila začetek države vladavine prava?
Če bo oprostilna sodba, bo to gotovo en korak na poti do vzpostavitve države vladavine prava. Si pa ne delamo nobenih utvar, da tudi če bo izdana oprostilna sodba, da bo naslednji dan stanje v slovenskem pravosodju bistveno drugačno, zato bo potreben določen čas, potreben bo pogovor med civilno družbo, politiko in stroko. Prepričani smo, da je to edina pot, po kateri lahko pridemo do tega, da bomo državljanke in državljani sodnice in sodnike, tožilke in tožilce spoštovali. Ne pa tako kot zdaj, ko imamo občutek, da si nekateri v slovenskem pravosodju želijo, da bi se jih predvsem bali.

Kako vi vidite preoblikovanje in formiranje nove pravne države? Kot evolucijo ali revolucijo?
Jaz bi rekel kot kulturno revolucijo. Se pravi kot revolucijo na kulturen način. Prepričani smo, da so spremembe v slovenskem pravosodju zaobjete v treh besedah: javnost, preglednost in odgovornost. Žal je zdaj premalo javnosti in preglednosti ter veliko premalo odgovornosti funkcionarjev v pravosodju. Verjamem, da bo sodstvo samo spoznalo, da način dozdajšnjega delovanja ne pelje nikamor več. In da bo privolilo v tisto, kar je posredno priznal tudi predsednik vrhovnega sodišča v pismu, ki nam ga je poslal, in sicer da so pripravljeni na dialog tudi s tistimi, ki so zunaj pravosodja. Med tistimi, ki so zunaj, se v Odboru 2014 prepoznamo in zato želimo, da bi se čim prej začel dialog med civilno družbo in funkcionarji v pravosodju in seveda politiko, ki bo na koncu sprejela ustrezne ukrepe.

Kaj menite o nameri, da vstajniki ponovno pridejo na ulice in pokažejo nestrinjanje z vašimi protesti in kritikami pravosodja?
Pričakujem jih in mi je žal, da že do zdaj niso prišli, ker bi to bil začetek nekega dialoga, ki je v naši družbi nujno potreben. Tisto, kar jaz pogrešam zadnje tri mesece, ko pred sodiščem predstavljamo naše predloge za spremembe v pravosodju, je to, da na naše predloge ni nobenega odziva. Mi si vstajnikov želimo, in če bodo na ulice prišli, verjamem, da bomo lahko na miren, kulturen, dostojanstven način vzpostavili skupno platformo dialoga, čeprav na ulicah in trgih slovenskih mest.

Kdaj greste v Murgle?
V Murgle bomo šli, ko se bomo za to odločili oziroma ko bomo ugotovili, da ni nobene druge možnosti, kot da tudi nekdanjega predsednika države opozorimo na njegovo odgovornost za stanje v državi.

Ampak ob poslušanju nekaterih govorov na shodih pred sodiščem tudi marsikdo lahko dobi občutek, da kdor ni z nami pred sodiščem, je proti nam?
Verjamem, da bi se lahko kakšen delček kakšnega govora, če bi ga iztrgali iz konteksta, lahko razumel tudi tako. Zagotovo pa to ni osrednje sporočilo naših protestov. Osrednje sporočilo je: vabimo vas, da se nam pridružite v našem prizadevanju za izboljšanje stanja v našem pravosodju. Vabimo vas, začnimo dialog, začnimo novo paradigmo novega mirnega, kulturnega sobivanja, prenehajmo žalitve in sovražnosti. To je glavno sporočilo našega odbora pred sodiščem.

Občudujete Janeza Evangelista Kreka, ampak desnosredinske politične stranke zagovarjajo precej neoliberalne programe, ki niso ravno v sozvočju s Krekovo socialno idejo?
Se strinjam, zato pa so tam, kjer so v slovenskem političnem prostoru. Zato pa so obrobne v tem trenutku. Lepo, da ste se spomnili Janeza Evangelista Kreka, ki je bil zagotovo največji socialni delavec v slovenski zgodovini. Njegova vizija je bila: tržno gospodarstvo, spoštovanje zasebne lastnine, hkrati pa je treba kot korektiv liberalne gospodarske politike vzpostaviti močno zadružništvo, ki bo po eni strani združevalo tiste, ki so najšibkejši, po drugi strani pa bo dajalo kulturno, socialno in splošno družbeno noto civilni družbi. Žal se ta vizija doktorja Kreka v Sloveniji ni uresničila.

Celotnemu intervjuju z Alešem Primcem lahko prisluhnete tukaj.

Bojan Leskovec