Sprememba, da zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene kot doslej, prinaša številne pravne in družbene posledice, ki jih zakonodajalec ni predvidel, je danes dejal državni svetnik Mirko Kozelj, ki je interesni skupini lokalnih interesov podal pobudo za odložilni veto.

Državni svetnik Branko Šumenjak je bil prav tako kritičen do novele, ki po njegovem mnenju otrokom jemlje pravico do življenja z očetom in materjo. "Če mi kdo dokaže nasprotno, bom proti vetu. Do takrat pa bom veto podpiral," je dejal.

Ne pravica, temveč ukrep države
Poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec pa je dejal, da novela odpravlja sistemsko diskriminacijo istospolnih. Nikomur ničesar ne jemlje in ne odreka, prinaša pa več socialnih in ekonomskih pravic istospolnim, je pojasnil.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je ob tem opozorila, da je v Sloveniji letno 10 do 15 primerov posvojitev, pri katerih so poiskali starše za vsakega posameznega otroka. "Istospolna se bosta v skladu z novelo lahko postavila v vrsto in nič več," je pojasnila.

V razpravi je državni svetnik Bojan Kontič dejal, da tudi v heterospolnih skupnostih otroci lahko zelo trpijo in da niso zagotovilo, da bodo otroci v njej lahko brez skrbi. Državna svetnica Darja Kuzmanič Korva, ki je sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, pa je dejala, da posvojitev ni pravica staršev ali otroka, pač pa ukrep države, ko je treba iz različnih razlogov poskrbeti za otroka.

Na tisoče podpisov proti zakonu
Vodji koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik in Aleš Primc pa sta danes v državni zbor že dostavila 80.518 podpisov za začetek referendumske pobude o spremenjenem zakonu o zakonski zvezi, za kar je sicer zadostovalo 2.500 podpisov.

"Vesela sem, da je nastala vseslovenska koalicija Za otroke gre!. Ko smo se ustanovili pred 18 dnevi, nas je bilo dvesto, 12 dni pozneje nas je bilo na shodu Dan ljubezni 8.500, pet dni pozneje nas je že 80.500. Ljudje so sporočili, da želijo, da imajo otroci mamo in očeta, in ne starša 1 in starša 2, ter da imajo nono in nonota, dedka in babico, ne pa stare starše 1 in 2," je povedala Metka Zevnik, ki v koaliciji Za otroke gre! predstavlja združenje starih staršev Slovenije.

Po njenih besedah so v referendumski pobudi med drugim navedli, da nasprotujejo posvojitvam otrok v istospolne skupnosti in temu, da bodo lahko v šolah v skladu z zakonom otroke začeli pripravljati na homoseksualno družino.

"Take družine obstajajo, vendar ne nastajajo kar tako povprek. Gre za majhno število družin, kjer je eden od partnerjev biološki oče ali mama, in je bila mogoča posvojitev drugega partnerja. Teh otrok je zelo malo, ker se mora drugi od staršev odpovedati otroku ali mora biti pokojni. Mislim, da lahko istospolni starši dobro in z ljubeznijo vzgajajo otroke. Dva moška ne moreta nadomestiti matere, kot dve ženski ne morata nadomestiti očeta. To se vidi pri temeljni vzgoji otrok za njihovo identiteto," je položaj obstoječih istospolnih družin opisala Zevnikova in dodala, da gre pri noveli zakona za vsesplošno možnost posvojitve. "Čakajočih parov je danes okrog 600, zdaj pa se jim bo pridružila še večja skupnost. Možnost za posvojitev pa je zelo majhna," je še menila.

Vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je tiste, ki jim podpisa ni uspelo oddati, pozval, da pristopijo k njihovim dejavnostim, "da omogočijo državljanom in državljankam, da odločajo o tako pomembni temi, kot so temeljne pravice otrok na referendumu".

"Žal nam je, da se moramo o tej temi ponovno odločati, zato upamo, da bo tokratni referendum, ki bo po našem prepričanju uspel, to temo za nekaj časa umaknil z dnevnega reda. Vendar ne v smislu, da se ne bi uredile pravice istospolnih partnerjev, temveč na način, da se ne bi znova in znova kratile temeljne pravice otrok in staršev," je pojasnil Primc, ki pričakuje, da bodo ljudje zelo množično na referendumu podprli temeljne pravice otrok.

Ministrica računa na ustavno presojo
"Pravico zbiranja podpisov ima vsak, tako je prav, saj smo demokratična država. O tem, ali bo referendum tudi izveden, pa bo na koncu, tako kot že mnogokrat doslej, presojalo ustavno sodišče," je svoje mnenje o referendumski pobudi izrazila ministrica Kopač Mrak.

ZL: Referendum ni mogoč
Pri pobudnikih novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ZL-ju menijo, da razpis referenduma o zakonu, ki odpravlja neustavnost na področju pravic, ni mogoč. "Hkrati pa je obžalovanja vredno, da bo o vetu na zakon danes odločal DS," je menil poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec, ki je glede 80.500 podpisov za pobudo referenduma o zakonu o zakonski zvezi še poudaril, da ti podpisi prihajajo z organizirano akcijo Katoliške cerkve in političnega vrha SDS-a.

Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han opozarja, da človekove pravice ne sodijo na referendum. Izraža upanje, da bo takšno tudi stališče ustavnega sodišča. "Pustimo ljudem, da živijo tako, kot želijo in hočejo sami," je dejal v izjavi novinarjem.

Poslanec DeSUS-a Uroš Prikl pravi, da imajo tisti, ki so zbirali podpise pod pobudo za razpis referenduma, legitimno pravico, da podpise vložijo v DZ. V poslanski skupini DeSUS-a se o tem vprašanju sicer še niso pogovarjali, sam pa pričakuje, da referendum v tem primeru ne bo dovoljen. Novela zakona namreč odpravlja določene neustavnosti, je poudaril.

Konca zapletom vseeno še ni videti
Za spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje istospolne in raznospolne skupnosti, je v DZ-ju prejšnji teden že glasovalo 51 poslancev, 28 jih je bilo proti. Nato pa je interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta sprejela pobudo za odložilni veto na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je državni svet obravnaval danes, in jo zavrnil.

A tudi to še ne bi pomenilo konca zapletov, saj je po spremembi referendumske ureditve kar nekaj nejasnosti. Jutri bo o tem razpravljala posebna komisija, v katero bodo vključeni tako notranji in zunanji pravniki, ki bodo preverili, kako pravzaprav ravnati naprej, je za TV Slovenija poročala Metka Majer.

Pravno najverjetnejša možnost je, da poslanci z večino na seji odločijo, da referendum ni mogoč, ker se tiče vprašanj o temeljnih človekovih pravicah. Vprašanje naj bi bilo le, kdaj naj bi se to zgodilo - pred, med ali po zbranih 40.000 podpisih volivcev. V tem primeru bi seveda gotovo sledila zahteva po ustavni presoji od pobudnikov referenduma.

Zadeve niso pravno enostavne
Da zadeve niso pravno enostavne, je za MMC potrdil tudi ustavni pravnik Rajko Pirnat. Zakaj? Pred dvema letoma je namreč DZ kar se tiče referendumske ureditve spremenil ustavo, niso pa spremenili zakona o referendumu, zato prihaja do nekaterih nejasnosti.

"Niti ustavni zakon niti zakon o referendumu in ljudski iniciativi ne dajeta povsem jasnega odgovora na to, ali je mogoče že zdaj, v fazi odločanja o zbiranju podpisov, potrebnih za razpis referenduma, ugotavljati, ali referendumsko vprašanje ni v skladu z ustavo in torej zavrniti že samo zbiranje podpisov," pritrjuje tudi Pirnat.

"Pogovarjali smo se s kolegi in vsak ima neki svoj pogled, stvar je neurejena. Dopušča razlago, da se smiselno uporablja zdajšnji zakon o referendumu, v katerem gre v času zbiranja podpisov DZ že na ustavno sodišče. Toda ustavni zakon je to logiko obrnil - na ustavno sodišče morajo pobudniki, če DZ zavrne referendum," pojasnjuje.

"Ena možnost je, da bi predsednik DZ-ja sam zavrnil odločitev o tem, da se podpisi sploh zbirajo, a takega pooblastila nima nikjer. Zato je zagata po mojem mnenju kar precejšnja," meni. "Najbolj pravilno bi bilo, da se zdaj odloči o zbiranju podpisov, zberejo se podpisi, potem pa DZ odloči, ali bo razpisal referendum ali ne. In če ga ne, potem gredo pobudniki - torej predlagatelj referenduma - lahko na ustavno sodišče, ki nato odloči v sporu med predlagateljem referenduma in DZ-jem, ki zavrne razpis referenduma o zakonu. To je najbolj v skladu z ustavnim zakonom," je prepričan.