Ta zgodba kaže tudi na to, da to, kar je najbolj vredno pri novinarstvu in medijih, kar ima največjo valuto v očeh bralcev, je njihova verodostojnost. Če novinarstvu odvzamete verodostojnost, mu ne ostane praktično nič vrednega.
V težkih, občutljivih primerih je pravica do svobode obveščanja morda prva vrednota. Kljub vsem težavam, tudi takrat, ko je meja med javnim interesom in nedovoljenim posegom v zasebnost posameznika težko določljiva, se je vendarle treba zavedati, da je pravica do svobode obveščanja prva vrednota oziroma vrednota, ki mora biti zelo pomembna.
V tem primeru me žalosti to, da se s tovrstnim ravnanjem dela škoda celotnemu medijskemu prostoru.
Kardinal Rode ni take vrste javna osebnost, kot je, recimo, viden slovenski politik. Ampak v interesu javnosti je, da izve tovrstna dejstva, ne pa da se špekulira o zadevah, ki niso potrjene, ki temeljijo na anonimnih virih, ki pa v vsakem primeru škodujejo njegovemu ugledu. Ker tega se ne da izbrisati.
Domnevno (in zdaj z analizo DNK) dokazano neočetovstvo kardinala Franca Rodeta je tri tedne polnilo naslovnice slovenskih medijev. MMC je o tem povprašal medijski strokovnjakinji, Suzano Žilič, profesorico na inštitutu za medijske komunikacije pri Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Sandro Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije; ter Petra Laha, nekdanjega dekana fakultete za medije, trenutno profesorja na rimski fakulteti Gregoriana, sicer tudi jezuita.
Poseben komentar je prispevala tudi predsednica novinarskega častnega razsodišča pri Društvu novinarjev Slovenije, Ranka Ivelja.
Sandra Bašić Hrvatin je uvodoma poudarila, da nima dovolj podatkov za dokončno oceno, ali so na Delu imeli dovolj podlage na podkrepljenih dejstvih za predstavitev zgodbe v javnosti. "To so morali sami oceniti." Je pa podala širši pogled: ni dvoma, da je kardinal Rode "absolutno javna osebnost", še posebej zato, ker je njegova avtoriteta v cerkvenem prostoru vezana na moralne vrednote, ki jih zastopa. In če bi bilo to res (domnevno očetovstvo), je to "absolutno zgodba, ki jo mora javnost poznati".
Hkrati pa je res, da se zgodba dotika povsem intimne sfere človeka, in Rode ima - kot vsak drugi državljan - pravico, da je ta intimnost zavarovana. "Zato je treba pred objavo storiti vse, ampak res vse, da se preveri, ali je zgodba resnična, ker je škodo v nasprotnem primeru praktično nemogoče popraviti," je poudarila.
"Očitno je, da ključnega dejstva niso preverili. Ključnega dejstva, ali je kardinal Rode oče tega gospoda ali ne, niso preverili. Drugi mediji pa so sledili temu valu poročanja in zgodba je dejansko bila tri tedne na naslovnicah praktično vseh medijev. Vsi mediji bi lahko premislili, kakšen je njihov delež pri tej zgodbi," je strokovnjakinja do medijskega prizorišča nastopila kritično.
Hkrati bodo na medijski prostor omejujoče delovale napovedane Rodetove tožbe. Te bodo imele zastraševalni učinek na novinarje, ki se bodo v prihodnje zgodb lotevali - če se jih sploh bodo - zelo previdno, je napovedala profesorica na FDV-ju. In če izgubijo kredibilnost, izgubijo svojo največjo valuto.
"Škoda celotnemu medijskemu prostoru"
Tudi Suzana Žilič je kredibilnost izpostavila kot ključen moment zgodbe. S tem, ko se ne zelo natačno spoštuje vseh etičnih odgovornosti pri medijski zgodbi, verodostojnost medija pada, s tovrstnim ravnanjem pa se dela škoda celotnemu medijskemu prostoru, je dejala za MMC.
"Bila je izpostavljena zgodba, afera, na koncu pa je z nekaterimi dejstvi izzvenela popolnoma drugače. Na resnem ali večjem medijskem trgu bi medijski uporabniki že sankcionirali in vloga medija na trgu bi padla," je izjavila.
Ravnanje in stanje javnih osebnosti je v javnem interesu, vendar je treba pri preverjanju upoštevati pravico do zasebnosti in "počakati na dejstva, ki lahko zgodbo prikažejo v objektivni luči," je dodala Žilič.
Lah: Velik udarec za slovenske medije
Čeprav Rode ni iste vrste javna osebnost kot politiki, ima javnost pogojni interes izvedeti dejstva o njegovem delovanju, ki lahko vplivajo na avtoriteto, izhajajočo iz njegove funkcije, je za MMC povedal Peter Lah. A poudaril je: "... dejstva, ne pa da se špekulira o zadevah, ki niso potrjene, ki temeljijo na anonimnih virih, ki pa v vsakem primeru škodujejo njegovemu ugledu."
Poudaril je, da takšen madež na osebi, ne glede na krivdo, trajno ostane, zato se je Rodetu, tako kot "vsakemu, ki je deležen tovrstne obravnave medijev", zgodila velika krivica. Po Lahovem mnenju je to velik udarec za tisti vidik medijev, ki je hkrati njihova največja moč. Kredibilnost.
Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča za MMC: "Kako natančno je Delo ravnalo v primeru Rode oziroma ali se je držalo etičnih in profesionalnih standardov, se kot predsednica Novinarskega častnega razsodišča ne smem izrekati. V NČR-ju se držimo pravila, če še nismo razsodili o določenem primeru, ki je že na razsodišču ali utegne še priti, se ne izrekamo o morebitni krivdi novinarja, ker ne želimo razsodbe prejudicirati. Lahko pa načelno povem, da gre v tem primeru za občutljivo zadevo, v kodeksu je kar nekaj členov, ki so lahko v oporo novinarjem, ko pišejo o takšnih temah – govorim o posegih v zasebnost. V teh primerih je treba dobro prebrati 17. člen, ki pravi takole: »Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Mislim, da je bila to ključna presoja, ki so jo opravili na Delu, pri tem pa je treba upoštevati še dve načeli: da je pravica do obveščenosti širša, ko gre za javne osebnosti, in kodeks je zelo jasen, ko pravi, da, ko gre za poročanje o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter zbujati pozornost. Gre torej za osebnosti, ki so javne, pomembne, pripisujemo jim veliko vpliva, sodelujejo v javnem življenju. V teh primerih je pravica do zasebnosti manjša. Pomembno je tudi načelo, ko novinar poroča, spremlja ljudi, posameznike, ki niso vajeni medijske pozornosti, takrat se mora zavedati, da jim lahko škodi. Ko pišemo o ljudeh, ki ne vedo, kako bodo njihove besede odmevale v javnosti, kaj si bodo morda storili sami sebi, mora biti novinar še posebej pozoren. V takšnem primeru pa je pravica do obveščenosti nekoliko ožja.
V težkih, občutljivih primerih je pravica do svobode obveščanja pa morda prva vrednota. Kljub vsem težavam tudi takrat, ko je meja med javnim interesom in nedovoljenim posegom v zasebnost posameznika težko določljiva, se je vendarle treba zavedati, da je pravica do svobode obveščanja prva vrednota oziroma vrednota, ki mora biti zelo pomembna."
Ta zgodba kaže tudi na to, da to, kar je najbolj vredno pri novinarstvu in medijih, kar ima največjo valuto v očeh bralcev, je njihova verodostojnost. Če novinarstvu odvzamete verodostojnost, mu ne ostane praktično nič vrednega.
V težkih, občutljivih primerih je pravica do svobode obveščanja morda prva vrednota. Kljub vsem težavam, tudi takrat, ko je meja med javnim interesom in nedovoljenim posegom v zasebnost posameznika težko določljiva, se je vendarle treba zavedati, da je pravica do svobode obveščanja prva vrednota oziroma vrednota, ki mora biti zelo pomembna.
V tem primeru me žalosti to, da se s tovrstnim ravnanjem dela škoda celotnemu medijskemu prostoru.
Kardinal Rode ni take vrste javna osebnost, kot je, recimo, viden slovenski politik. Ampak v interesu javnosti je, da izve tovrstna dejstva, ne pa da se špekulira o zadevah, ki niso potrjene, ki temeljijo na anonimnih virih, ki pa v vsakem primeru škodujejo njegovemu ugledu. Ker tega se ne da izbrisati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje