Potomec srbske kraljeve družine je ob povabilu izrazil hvaležnost za prijateljstvo med državama in za slovenske naložbe v Srbiji, Sloveniji pa čestital ob bližnjem vstopu v evroobmočje. Kot so povedali v uradu princa Aleksandra II. v Beogradu, bo ena izmed glavnim tem njegovih pogovorov v Sloveniji gospodarsko sodelovanje med državama. Gost naj bi obiskal več krajev, med drugim Bohinj, Bled in Kranjsko Goro, s predsednikom Drnovškom pa se bo srečal jutri v Vili Podrožnik.

Princ Aleksander II., sin zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II., se sicer zavzema za obnovitev kraljevine Srbije. Po referendumu v Črni gori je izjavil, da je nastopil čas, da tudi večja članica državne skupnosti SČG uredi državo po svoji meri, ta mera pa je vzpostavitev ustavne Kraljevine Srbije.

Zahteve po vrnitvi dvorca Brdo
V Sloveniji je kraljevska družina Karadjordjević do povojne nacionalizacije imale v lasti več objektov, med drugim tudi dvorec Brdo pri Kranju. Slovenski parlament je v 87. členu zakona o denacionalizaciji leta 1991 iz kroga upravičencev do vračila po vojni odvzetega premoženja izrecno izločil "prejšnje lastnike premoženja, ki je bilo podržavljeno po zakonu o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije, po zakonu o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in po ukazu predsedstva prezidija ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 8. 3. 1947."

Sporni člen je na Ustavnem sodišču RS-a neuspešno izpodbijal Tomislav Karadjordjević, sin kralja Aleksandra I. Karadjordjevića oz. brat zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Vendar je ustavno sodišče leta 1996 odločilo, da sporni člen ni v nasprotju z ustavo, s tem pa potrdilo zakonsko izločitev Karadjordjevićev iz kroga denacionalizacijskih upravičencev.

Otroka kneza Pavla, brata Aleksandra I., Aleksander Pavlov Karadjordjević in njegova sestra Jelisaveta, sta zato Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu poslala tožbo proti Sloveniji, v kateri zahtevata vrnitev zemljišča in dvorca na Brdu pri Kranju.