Iz delovnega osnutka deklaracije je razvidno, da ima slovenska zunanja politika 11 ciljev in sedem prednostnih področij. Diplomacija naj bi tako med drugim spodbujala demokratične vrednote, vladavino prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje mednarodnega prava, krepila naj bi odnose s sosedami in drugimi državami ter ščitila in promovirala slovenske gospodarske interese v tujini.

Poudarek je tudi na vlogi EU-ja v mednarodnih odnosih, cilji zunanje politike pa naj bili tudi zagotavljanje in vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter univerzalno spoštovanje načel preventivne diplomacije in mirnega reševanja sporov.

Slovenija bi imela lastno načelno politiko
Glede na novo strategijo naj bi Slovenija poglabljala politično in gospodarsko sodelovanje s posameznimi državami in regijami ter se zanju zavzemala v okviru zunanje politike EU-ja in z lastnim načelnim ravnanjem v mednarodnih organih in institucijah.

Slovenija bi dejavno delovala v svetovnih in regionalnih mednarodnih organizacijah skladno z načeli suverene enakosti držav in učinkovitega multilateralizma.

Deklaracija za desetletje, strategija srednjeročna
Novo deklaracijo o slovenski zunanji politiki, na podlagi katere bo vlada sprejela strategijo, naj bi predvidoma dobili v prvi polovici prihodnjega leta.

Kot je dejal Erjavec, deklaracijo vidi kot dolgoročen načrt, ki bo preživel vsaj desetletje, strategijo, ki jo bo sprejela vlada, pa kot srednjeročen načrt, ki bo trajal vsaj pet let. Katere cilje bo letno uresničevala Slovenija na področju zunanje politike, pa bo prinesel izvedbeni načrt MZZ-ja.

Nova deklaracija tudi predvideva, da bo minister za zunanje zadeve v imenu vlade o izvajanju deklaracije in strategije letno poročal DZ-ju in zainteresiranim javnostim. Prav na podlagi letnega poročila bo državni zbor pripravil ustrezne usmeritve.

Po besedah Erjavca novo deklaracijo nujno potrebujemo, saj se je med drugim v tem času svet zelo spremenil, vključno s svetovno krizo, in je prav, da jo čim prej dobimo.

"Potrebujemo diplomacijo, ki bo vedela, kaj je interes, in bo imela smisel ne samo za klasično, ampak tudi za kulturno in gospodarsko diplomacijo," je še dejal zunanji minister.

Odbor DZ-ja enoten: Nova deklaracija potrebna
Vsi člani odbora DZ-ja za zunanjo politiko so se strinjali, da Slovenija potrebuje novo deklaracijo o slovenski zunanji politiki, vključno z ministrom Erjavcem pa tudi podpirajo čim širšo javno javno razpravo o osnutku deklaracije.

Predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je uvodoma ob začetku današnje razprave o deklaraciji izrazil prepričanje, da se bo pred dokončnim sprejetjem še dopolnjevala in spreminjala. Zavzel se je tudi, da bi bil v deklaraciji dan večji poudarek Evropski uniji in Natu, zanemariti pa ne bi smeli niti kulture.

Erjavec: Slovenija ne bo plačala vseh obveznosti
Na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) in odbora za zadeve Evropske unije (OEU) je zunanji minister govoril o rebalansu proračuna za letošnje leto. Povedal je, da ima MZZ letos na voljo slabih 83 milijonov evrov, od tega gre 40 odstotkov za plače uslužbencev in diplomatov v tujini. Za prihodnje leto bodo imeli sredstev manj, dobrih 65 milijonov.

Erjavec je pojasnil, da ima MZZ tako do konca leta dovolj sredstev za poravnavo določenih, ne pa vseh obveznosti za mirovne operacije, in se bo tako 14,2 milijona evrov visok dolg prenesel v prihodnje leto.

Finančno ministrstvo ne bo sprejelo bremena
Oba odbora sta v preteklosti že sprejela sklep, da bi sredstva za članarine, mednarodne operacije in druge mednarodne obveznosti prenesli z MZZ-ja na ministrstvo za finance, a se to po besedah ministra Erjavca še ne bo zgodilo. Ob tem je Erjavec povedal, da so bila pogajanja z ministrom za finance težka, saj da je denarja premalo, je pa zagotovil, da bo skušal MZZ storiti vse, da Slovenija zaradi neporavnanih obveznosti ne bo imela kakšne škode, kot je npr. izguba glasovalnih pravic.

Novih zapiranj ne bo, pa tudi novih predstavništev ne
Erjavec je povedal tudi, da MZZ za zdaj ne bo mogel uresničiti želje po odpiranju novih diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), a da se ne napovedujejo več rezi na postavkah pri DKP-ju. Prihranki pri zapiranju DKP-ja so namreč zanemarljivi, je poudaril Erjavec in povedal, da je MZZ leta 2012 zaprl sedem predstavništev in s tem prihranil 2,5 milijona evrov, zato je izrazil prepričanje, da z delovanjem predstavništev, predvsem v delu, ki se nanaša na gospodarsko diplomacijo, pridobimo več koristi kot s prihranki pri zapiranju.

Erjavec sicer kljub vsemu podpira idejo, da bi Slovenija odprla konzulat vsaj v Carigradu.