Direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Igor Kadunc in odgovorni urednik STA Aljoša Rehar sta spomnila, da se je agencija lani znašla pred stečajem, a jim je uspelo obdržati vse naročnike. To je po Reharjevih besedah pomembna potrditev kakovosti dela agencije. Dodatno to daje podatek, da približno četrtino vsebin na slovenskih novičarskih portalih neposredno ali posredno temelji na novicah, ki jih posreduje STA.

Med časom, ko Urad vlade za komuniciranje ni izplačeval sredstev za opravljeno javno službo, so Društvo novinarjev Slovenije in podporniki zbirali za obstoj agencije tudi donacije. Ta sredstva, s katerimi so se izognili stečaju, so po poplačilu dolgov države skoraj ohranili in jih bodo po besedah Kadunca porabili med drugim za plačilo neizkoriščenega dopusta in izobraževanje zaposlenih. Še vedno pa čakajo na poplačilo za okoli 99.000 evrov zahtevkov do države.

Zaposleni so odhajali, tisti, ki so ostali, niso mogli izkoristiti dopusta

V tem času je STA zapustilo kar nekaj zaposlenih. Po številu opravljenih ur je bilo lani namreč 5,3 zaposlenega manj, četudi jih je v resnici odšlo več, je pojasnil direktor Kadunc in ob tem opozoril tudi na visok obseg neizkoriščenega dopusta, čez 1000 dni, ki ga zaposlenim, ki so ostali, ni uspelo izkoristiti. "Podatki kažejo, da se je na STA zelo gledalo na stroške dela. Dolgoročno to ne bo zdržalo," je poudaril.

Spornost podpisane pogodbe za to leto

Pogodba o financiranju javne službe Slovenske tiskovne agencije za letos, ki sta jo prejšnji teden podpisala agencija in Uroš Urbanija v imenu Urada vlade za komuniciranje, je po mnenju Kadunca podlaga za nemoteno delo agencije. Ob tem pa priznal, da so bili "odnosi z Ukomom kompleksni". Pri tem je poudaril problematičnost in nenavadnost načina financiranja, ki temelji na plačevanju glede na število novic in fotografij. "Morali smo določiti tudi višino nadomestila in izračunati ceno povprečne novice, pri čemer se zavedam, da 'povprečna novica' ne pomeni nič," je pojasnil direktor STA.

Prav tako Ukom meni, da povzetki komentarjev iz tiska, ki jih pripravlja STA, niso osnova za črpanje nadomestila za javno službo. Zato bo agencija za lani ob okoli 8000 evrov.

Drugo različno tolmačenje je bilo glede novic, prilagojenih za radijski servis, saj Ukom pričakuje tudi tonske posnetke. "Odločili smo se, da to, kar je prav, ugotovimo v postopkih na državnem odvetništvu ali prek sodišča," je dejal Kadunc.

Zahteve tudi po prosti dostopnosti fotografij

Ukom pa je vztrajal tudi pri tem, da STA odpre za prosto uporabo po pet fotografij v visoki ločljivosti in brez vodnega žiga. Po Kadunčevem mnenju bi lahko to kdo prijavil Evropski komisiji, saj pomoč STA-ju ne sme povzročati motenj na trgu. "Na tem segmentu jih na žalost povzroča. A če ne bi podpisali pogodbe, bi veliko škodo povzročili STA, ki potrebuje mirne osnove za delovanje," je dejal.

"Kaznovanje vsebin z dodano vrednostjo"

Zadržke do zdaj veljavne pogodbe o financiranju javne službe za letos imajo tudi v uredništvu. "Največja težava je plačevanje na podlagi obsega vsebin. Mediji ne moremo vnaprej predvideti dinamike dogajanja in s tem produkcije, še večji problem je pa plačevanje po povprečni vrednosti," je dejal odgovorni urednik Rehar. Takšen način lahko po njegovih besedah vodi v finančno nagrajevanje vsebin, ki jih lahko narediš v kratkem času in kaznovanje vsebin z dodano vrednostjo, ki terjajo več časa. "To je neustrezno za našo panogo. Upamo in pozivamo, da se v čim krajšem času najde rešitev, ki bo bolj podpirala kakovost in razvoj," je dodal.