Pobudo je podala skupina 13 programskih svetnikov RTV Slovenija, ki je prepričana, da so izpolnjeni zakonski razlogi za predčasno razrešitev direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca. Očitke so pobudniki združili v osem točk, med drugim pa generalnemu direktorju očitajo, da je javna RTV-hiša med letoma 2017 in 2019 poslovala z izgubo. Kadunc je vse očitke zavrnil kot neutemeljene.

Pobudniki razrešitve so opozorili, da Kadunc ni pripravil programsko-produkcijskega in finančnega načrta, ki bi bila sprejemljiva za programski in nadzorni svet, ki sta pristojna za njuno sprejetje. RTV SLO namreč še nima sprejetega finančnega načrta za leto 2020 in posluje po dvanajstinah finančnega načrta za leto 2019.

Svetnik Slavko Kmetič je v imenu pobudnikov pojasnil, da je v pravnem mnenju, ki so ga naročili pri odvetniški družbi Matoz, ugotovitev, da je pobuda za razrešitev Kadunca "dovolj konkretizirana in da so očitki zadostni za razrešitev". Dodal je, da je pred odločanjem pravno mnenje posredoval vsem svetniškim kolegom.

Kadunc: Gre za to, kdo bo postavil nove vodilne

Kadunc pa je v zagovoru poudaril, da pri tokratni pobudi "ne gre za Igorja Kadunca, gre za vprašanje, kdo in kdaj bo neposredno posegel v uredniško politiko oziroma postavil nove vodilne na radiu, televiziji in MMC-ju ter ključne urednike". Po njegovih besedah so očitki pobudnikov razrešitve prirejeni in zavajajoči.

Glavnina okoliščin, ki so povzročile zdajšnji finančni položaj RTV SLO, je odvisna od objektivnih, zunanjih dejavnikov, na katere kot generalni direktor nima vpliva, je dodal Kadunc. Zatrdil je, da v času njegovega direktorovanja likvidnost RTV SLO nikoli ni bila ogrožena in tudi vnaprej ne bo, če bo ustanovitelj le izpolnil svoje obveznosti.

Kadunc je tako zavrnil očitek o slabem poslovanju RTV SLO. Dejal je, da mu je skupaj z njegovo ekipo uspelo velik del višjih stroškov dela zaradi rešitve položaja prekarcev, sproščanja Zujfa in sporazuma s sindikati decembra leta 2018 pokriti z višjimi prihodki in prihranki pri drugih stroških.

"Brez tega bi bila izguba v letu 2019 glede na leto 2016, torej pred začetkom mojega mandata, za 9,4 milijona evrov višja, glede na leto 2018 pa za 4,6 milijona evrov. Zavod dokaj dobro obvladuje poslovanje, mora pa seveda izvajati programe. Dodatno krčenje bi lahko povzročilo programsko siromašenje," je opozoril Kadunc.

V svetniški razpravi je Janez Štuhec ocenil, da Kadunčevo sklicevanje na slabo finančno stanje RTV SLO v letih, preden je postal generalni direktor, ni prepričljivo. Očital mu je tudi krivdo za poglabljanje konflikta med vodstvom RTV SLO in ministrstvom za kulturo. Kadunc pa je v repliki spomnil na osebne diskreditacije, ki mu jih je po njegovih besedah namenil minister Vasko Simoniti.

Kadunčevo razrešitev je podprl tudi Žiga Kušar. Po njegovih besedah je skrajni čas, da RTV SLO dobi generalnega direktorja, ki bo znal tudi s politično modrostjo prisluhniti stališčem programskega sveta, nadzornikov in zaposlenih ter tudi stališčem ministrstva za kulturo.

Petra Ložar je spomnila, da je bila kot svetnica pogosto kritična do Kadunca, zlasti v povezavi s poslovanjem RTV SLO. Kljub temu po njenih besedah nasprotuje nameri pobudnikov. Izrazila je razočaranje nad vsebino pobude in jo je označila za "prosti spis z očitki, ki zagotovo ne pijejo vode".

Do pobude za Kadunčevo razrešitev sta bila kritična tudi predsednik programskega sveta Ciril Baškovič in Sašo Hribar, ki v svetu zastopa zaposlene na RTV SLO. Po Baškovičevih besedah gre za "poskus pohitrenega spreminjanja javne RTV SLO v državno radiotelevizijo". Hribar pa je ocenil, da gre izključno za politično pobudo.

Svet delavcev RTV SLO se je izrekel proti Kadunčevi razrešitvi. Kot je v razpravi pojasnila njegova predsednica Petra Bezjak, so takšno stališče sprejeli z 11 glasovi za in enim vzdržanim. Po njenih besedah je zato svet delavcev pozval programske svetnike, naj zavrnejo pobudo.

V nadaljevanju današnje seje programski svet RTV SLO obravnava predlog sprememb programsko-produkcijskega načrta za letos in znova tudi predlog letošnjega finančnega načrta ter osnutka obeh dokumentov za prihodnje leto.

Tudi Baškovič je kot predsednik programskega sveta zaprosil za mnenje o morebitnih pravnih tveganjih v zvezi s pobudo za predčasno razrešitev Kadunca z direktorske funkcije. V tem primeru so mnenje izdelali v odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji. Ocenili so, da bi bila razrešitev na podlagi očitkov v pobudi, "ki niso zadostno konkretizirani, pravno sporna".

Na zavrnitev pobude za razrešitev Kadunca se je medtem na Twitterju že odzval svetovalec na ministrstvu za kulturo Miro Petek. "S prodajo delnic Eutelsata je izgube RTV Slovenija mogoče pokrivati še kakšno leto, moralnega bankrota pa ni več mogoče zaustaviti," je zapisal v tvitu.

Sicer je programski svet na današnji večurni seji tudi začel postopek za javni razpis za delovno mesto generalnega direktorja RTV SLO, saj se bo Kaduncu mandat iztekel aprila prihodnje leto. Baškovič je pojasnil, da naj bi novi direktor mandat nastopil 26. aprila. Do prihodnje seje sveta bo pristojna komisija pripravila predlog razpisa.

Prav tako so se svetniki seznanili z osnutkoma programsko produkcijskega načrta in finančnega načrta RTV SLO za leto 2021. Kadunc je napovedal, da bo vodstvo pripravo predlogov obeh dokumentov končalo predvidoma v desetih dneh.

Brez sklepov na seji DZ-ja

V zahtevi za sklic seje odbora so predlagatelji SAB, LMŠ, SD in Levica, ki vladi očitajo prisvajanje javnega medijskega servisa, izrazili nasprotovanje pritisku na RTV Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo (STA). Člani odbora bi sicer morali zasedati že pretekli četrtek, a so sejo zaradi nesklepčnosti prekinili. Predlagatelji so nadaljevanje seje zahtevali še pred odločanjem o pobudi za razrešitev Kadunca.

Koalicijski poslanci so večkrat opozorili, da današnja seja odbora pomeni pritisk na programske svetnike RTV Slovenija. Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je še poudarila, da je večina podpisnikov pobude za razrešitev generalnega direktorja RTV Slovenija deležna raznih pritiskov in prepričevanj, naj si premislijo. "Današnja nujna seja je vrhunec teh pritiskov," je ocenila. Tudi njena poslanska kolegica Mojca Škrinjar je menila, da so bili poslanci zlorabljeni za to, da se politika vtika v delo programskega sveta RTV Slovenija.

Nasprotno menijo v koalicijskih vrstah. Po besedah poslanke LMŠ-ja Lidije Divjak Mirnik vlada želi prevzeti nadzor nad informacijami in njihovimi interpretacijami. Poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da ne branijo Kadunca osebno, ampak avtonomijo in neodvisnost RTV Slovenija pred "napadi politike in njenih diktatov prek nastavljenih svetnikov". Meni tudi, da bodo po razrešitvi direktorja "padali" tudi uredniki in novinarji, ki oblasti niso všeč.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je zatrdil, da ministrstvo ni niti z eno potezo posegalo v delovanje RTV Slovenija. Glede sprememb medijske zakonodaje pa je spomnil, da je v parlamentarni postopek trenutno vloženih več opozicijskih predlogov sprememb zakonov, in sicer zakona o STA-ju od Levice in zakona o RTV Slovenija, ki ga je predlagal LMŠ. Koalicijski poslanci pa so pretekli teden v DZ vložili predlog spremembe enega člena medijskega zakona, ki se nanaša na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov.

Predlogi sprememb medijske zakonodaje, ki so jih pripravili na ministrstvu in so v preteklih mesecih dvignili veliko prahu, pa bo besedah ministra Simonitija čakajo, da pridejo na vlado.

Tudi poslanec Jurij Lep iz DeSUS-a je povedal, da je zdaj pripravljen nov predlog medijske zakonodaje, ki da bo upošteval tudi nekatere pripombe javnosti.

Do glasovanja o predlogu sklepa SAB-a, LMŠ-ja, SD-ja in Levice, da bi odbor vlado pozval, naj zaustavi vse poskuse razgradnje in podreditve javnih medijev, člani odbora niso prišli. Prekinjeno sejo bodo zato nadaljevali predvidoma v sredo. V razpravi je bilo sicer slišati kar nekaj očitkov poslancev predlagateljev, češ da v SDS-u zavlačujejo in onemogočajo razpravo.

Izpostavljeno delo medijskih hiš

Na sejo so bili povabljeni tudi direktorji Radia in Televizije Slovenija ter STA-ja, ki so izpostavili delo omenjenih medijskih hiš med epidemijo covida-19. V preteklih tednih je bilo namreč večkrat slišati, da osrednji mediji niso opravili svoje vloge pri omejevanju širjenja okužb.

Kot je navedel direktor STA-ja Bojan Veselinovič, agencija v povprečju na dan objavi 50 prispevkov s ključno besedo koronavirus. Radio Slovenija je od februarja pripravil vsaj 1500 ur programa, namenjenega izključno covidu-19, je povedal direktor Mirko Štular.

Tudi direktorica televizije Natalija Gorščak je izpostavila povečan obseg televizijskega program na temo epidemije in sodelovanje z uradom vlade za komuniciranje glede prenosa vladnih novinarskih konferenc.