Prav tako so se seznanili tudi z izhodišči finančnega načrta RTV Slovenija za leto 2022. Primanjkljaj javnega zavoda naj bi prihodnje leto znašal 5,2 milijona evrov, je povedal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough.

Osnutek programsko-produkcijskega načrta, o katerem pa bodo programski svetniki v času do konca novembra še enkrat razpravljali, prinaša velike spremembe za televizijo, saj so na novo opredelili njeno vizijo na podlagi vizij najuspešnejših evropskih radiotelevizij, je v uvodu dejal v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh.

Televizijske oddaje posebnega javnega pomena so po njegovih besedah ohranjene. Na tretjem programu pa ukinjajo informativni program zaradi "katastrofalne gledanosti", ki dosega le nekaj sto ali nekaj tisoč gledalcev, je dejal.

S prihodnjim letom naj bi denimo ukinili Poročila ob 8.00, ob 9.00 in ob 10.00 in oddajo Politično s Tanjo Gobec. Skrajšali pa naj bi denimo TV Dnevnik, in sicer s skoraj pol ure na 20 minut, in Slovensko kroniko na 10 minut.

Radio Slovenija pa bo ohranil podoben okvir svojih programov kot letos, je povedal njegov direktor Mirko Štular. Kot je dejal, bodo s svojimi vsebinami še zlasti skušali pridobivati nova, mlajša občinstva.

Lado Ambrožič je bil v razpravi presenečen, da imata TV Dnevnik in oddaja Odmevi tako nizko gledanost. "To so bili naši paradni konji," je spomnil. Krajšanje nekaterih oddaj, tudi TV Dnevnika, pa je ocenil kot nesprejemljivo. TV Dnevnik je po njegovih besedah zelo pomemben in predstavlja ogledalo dnevnega dogajanja.

Tudi Petra Ložar je proti krajšanju informativnega programa na televiziji. "Ne smemo si privoščiti, da jutranjih poročil ne bi bilo, že zaradi starejših gledalcev ne," je pozvala. Otroški in mladinski program pa bi morali po njenem mnenju bolj okrepiti. Pričakuje, da bo naslednji osnutek realnejši in izvedljiv.

Med tistimi, ki so z osnutkom zadovoljni, pa je Slavko Kmetič. Vesel je, da se bo RTV Slovenija zgledovala po izkušnjah drugih evropskih radiotelevizij. Dozdajšnje poročanje televizijskega informativnega programa o protivladnih protestih in epidemiji covida-19 pa je ocenil kot neustrezno, ker naj bi ne podajalo širše slike. Na televiziji bi moralo biti več vsebin, povezanih tudi s polpreteklo zgodovino, meni.

Janez Juhant pa je poudaril, da bi morala biti vprašanja, povezana z religijo in duhovnostjo, v primerni obliki navzoča na vseh radijskih programih. "Ni dobro, da se verske teme zgostijo samo na tretjem programu," je poudaril.

Na seji so se dotaknili tudi nedavnega odstopa Manice Janežič Ambrožič z mesta odgovorne urednice informativnega programa na TV Slovenija, saj se je tako odločila prav zaradi nestrinjanja z osnutkom v delu, ki zadeva informativni program TV Slovenija. "Bolj bi me skrbelo, če bi odstopila zaradi notranjih ali zunanjih pritiskov," je dejal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Pri tem je poudaril, da nikoli ni zahteval, da se jo zamenja. Prav tako je tudi Areh zagotovil, da ji ni nikoli rekel, naj odstopi.

Na seji so se seznanili tudi s poročilom varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski za september. V njem je med drugim poudarila vlogo javnega medija pri spoštovanju kulture javnega govora. Ker pa ji 17. januarja prihodnje leto poteče mandat, so danes potrdili javni razpis za to mesto v novem mandatu.