Na seji je glasovalo 26 članov programskega sveta. Predlog je podprlo 17 svetnikov, pet jih je bilo proti, štirje pa vzdržani.

Programski načrt je dvignil veliko prahu v novinarskem cehu in strokovni javnosti, ker da slabi vlogo javnega medija. Svetniki so menili drugače. "Svetniki so se odločili, da začnemo programsko shemo uresničevati najpozneje konec marca, in vodstvu naložili, da pred uvedbo programskih sprememb v informativnem programu izvajanje teh sprememb uskladi z ustvarjalci vsebin," je v Dnevniku TV Slovenija poročala novinarka Tadeja Anžlovar. Do takrat bo za ta del programa veljala programska shema za leto 2021.

Predlog je programski svet obravnaval že sredi oktobra, tokrat pa je bil s spremembami in dopolnitvami znova pred svetniki.

"Kolektiv žalostnih in jeznih novinarjev ne bo dal dobrega programa"

V razpravi o predlogu PPN-ja je Ana Tavčar Pirkovič iz vrst zaposlenih na RTV Slovenija izpostavila pomen, ki ga ima zadovoljen in motiviran kolektiv, medtem ko je kolektiv Informativnega programa TV Slovenija zdaj "jezen in žalosten". "Kolektiv žalostnih in jeznih novinarjev ne bo dal dobrega programa," je posvarila. Glede na to je pozvala k dodatnim pogovorom.

Leon Oblak pa je povedal, da velika večina programskih svetnikov meni, da je gledanost Informativnega programa TV Slovenija slaba, še zlasti Dnevnika in Odmevov. Večina svetnikov zato po njegovih navedbah meni, da je treba nekaj spremeniti. Novo vodstvo javnega zavoda ima zato odgovornost, da ob konsolidaciji finančnega stanja dvigne gledanost in poslušanost informativnega programa, je poudaril.

"Ključno za gledanost informativne oddaje je tudi, katere oddaje so pred njo. V tem je osrednja težava, ki je načrt ne naslavlja," je izpostavil Igor E. Bergant iz Informativnega programa TV Slovenija.

Jože Poglajen pa je poudaril, da pri PPN-ju ne gre za novo vizijo javne radiotelevizije, ki bo zagotavljala nepristranske informacije in delovala v javnem interesu. "Tako je namreč delovala že zdaj," je izpostavil. Za besedilo PPN-ja se po njegovih besedah sicer zdi, kakor da ga je napisala samo služba, ki meri gledanost. Z najuspešnejšimi evropskimi javnimi televizijami, kot so BBC, ZDF in ORF, pa se slovenska ne more primerjati, ker imajo na voljo več sredstev, je dejal.

Pozitivno mnenje tudi k predlogu finančnega načrta

Programski svet je dal tudi pozitivno mnenje k predlogu finančnega načrta za leto 2022, o katerem bo odločal nadzorni svet. Za je glasovalo 17 članov sveta, dva sta bila proti, pet pa vzdržanih.

Celotni prihodki so načrtovani v znesku 136,7 milijona evrov, celotni odhodki pa v znesku 136,67 milijona evrov, tako da je ob koncu leta 2022 predviden presežek prihodkov nad odhodki v znesku 31.000 evrov.

Sorodna novica Programski svet potrdil Programsko-produkcijski načrt za leto 2022

Kakšne so predvidene spremembe?

Predlogu programsko-produkcijskega načrta je pred odločanjem o njem nasprotoval večji del zaposlenih v Informativnem programu Televizije Slovenija. Besedilo je še vedno nepremišljeno, deloma nestrokovno in kadrovsko neusklajeno, hkrati pa vodi v zniževanje standardov in krnitev poslanstva javne televizije, so opozarjali novinarji informativnega programa TV Slovenija. Čas finančnih težav RTV Slovenija po njihovem svarilu ni primeren za eksperimentiranje, ampak za osredotočenje na že znano.

Vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh je zavrnil očitke, da poskuša predlog krčiti vsebine informativnega programa. Na prvo mesto želijo postaviti predvsem interes gledalcev, je navedel. Informativni program TV Slovenija je po njegovih besedah v resni krizi. Večini oddaj že leta pada gledanost, med njimi tudi Dnevniku in Odmevom.

Informativni program bi po predlogu ustvaril približno 70 ur več programa kot letos, precej bi skrčili vsebine na tretjem programu, občutno več pa bi jih bilo na drugem. Načrtujejo 15 novih informativnih oddaj, med katerimi se jih bo veliko nanašalo na državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto.

Na drugem programu so predvideni nov informativni blok od 20. do 22. ure, rubrične oddaje, kot sta Točka preloma in Koda, prav tako pa tudi poročila s področja zabavne kulture. Umakniti pa nameravajo denimo oddaje Politično s Tanjo Gobec, Dnevnikov izbor, Slovenija v letu in Svet v letu.

Po novi programski shemi naj bi bile vsebine o kulturi bolj poudarjene, več novosti pa se obeta tudi na področju razvedrilnih oddaj.