Vlada zagotavlja, da sledi predlog fiskalnim ciljem, da je razvojno naravnan in socialno vzdržen, opozicija v komisiji za nadzor javnih financ (ta ima v odboru večino) pa ocenjuje, da je nerealen, predvsem na prihodkovni strani, in pravno sporen. Vlada bi namreč po mnenju opozicije morala predložiti vse zakone in predpise, tudi zakon o davku na nepremičnine, ki ga še ni. Komisija je zato zakonodajno-pravni službi DZ-ja naložila, naj do petka poda mnenje o tem, ali je predlog proračuna v skladu z zahtevami zakona o javnih financah in s poslovnikom DZ-ja.

Komisija je sicer razpravljala o splošnem delu predloga proračuna za leti 2014 in 2015 ter o delu, ki se nanaša na sredstva za delovanje Računskega sodišča. Predlog proračuna za računsko sodišče predvideva nekaj več sredstev kot letos, in sicer za prihodnje leto 5,5 milijona evrov, za leto 2015 pa 5,6 milijona. "Dodatne naloge sodišča so v določeni meri že upoštevane. Zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer pa ne v celoti, a smo s sodiščem dosegli soglasje za tak obseg sredstev," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. To je potrdil tudi namestnik predsednika Računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič.

Za Pogačnika predlog velika laž
Petrovič je sicer ob kritikah, da bi morala vlada predlogu predložiti tudi preostale predloge zakonov, zlasti o nepremičninskem davku, ocenil, da je "res nenavadno, celo nesprejemljivo, da se država, ko sprejema proračune, ne drži ostalih zakonov". Vraničarjeva pa je opozicijske poslance pozvala, naj se spomnijo, kako je bil pripravljen veljavni proračun za leto 2014, saj je ta vseboval za 28,5 milijona evrov več davčnih prihodkov, kot jih predvideva sedanji predlog, poleg tega tudi niso bila predložena vsa zakonska besedila, ki nato niso bila realizirana, nekatera pa so bila uveljavljena z zamikom.

Marko Pogačnik iz SDS-a je proračun označil za veliko laž, njegov strankarski kolega Andrej Šircelj pa je dejal: "Ta dokument je ekonomski in finančni čudež, a vemo, da se čudeži ne dogajajo." Na enake stvari sta opozorila tudi Janez Ribič (SLS) in Jožef Horvat (NSi).

Koalicija: Predlog je realen, kot je lahko
Poslanci iz vladnih strank pa so izpostavljali, da je predlog narejen najbolj realno, kar je v tem trenutku mogoče. Marko Pavlišič iz DL-ja je spomnil, da je razprava in zlasti kritika skoraj identična kot pred letom dni, ko je proračun pripravljala vlada pod vodstvom Janeza Janše. "Takrat je bil realno postavljen, a smo kljub temu morali sredi leta sprejeti rebalans, kjer smo samo pri davku od dohodka pravnih oseb pobrali za 35 odstotkov manj prihodkov," je dejal in menil, da vedno obstaja negotovost.

Kritičen tudi opozicijski del odbora DZ-ja za notranje zadeve
S predlogom proračuna za prihodnji dve leti se je danes seznanil tudi odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, in sicer v delu, ki zadeva notranje ministrstvo. Zadnjemu se v primerjavi z rebalansom proračuna za letošnje leto sredstva v prihodnjem zmanjšujejo za 28,4 milijona evrov.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, je pojasnil, da je že rebalans letošnjega proračuna relativno močno posegel v sredstva ministrstva, ob predvidenem dodatnem znižanju pa bodo morali pregledati lastno organizacijo in poiskati notranje rezerve.

Preudarno bodo po besedah državnega sekretarja morali ravnati tudi pri investicijah. Kot eno izmed prioritet je omenil zagotavljanje osnovnih pogojev za delo policije in zagotovil, da bodo naredili vse za ustrezno opremljenost policistov, da bodo lahko uspešno in varno izvajali svoje naloge.

V opozicijskem SDS-u so opozarjali, da je predlagani proračun na splošno in tudi v delu, ki ga je danes obravnaval odbor, nerealen. Tomaž Lisec (SDS) je v razpravi opozoril, da v proračunu ni upoštevana načrtovana reorganizacija upravnih enot, odškodnine izbrisanim, niti 170 milijonov evrov, ki jih bo po sodbi vrhovnega sodišča morala država nameniti za poračun tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem.

Sonja Ramšak (SDS) pa je dodala, da so po drugi strani upoštevani učinki zakona na nepremičnine, ki sploh še ni sprejet.

Koalicija: Proračun je takšen, kot ga je v tem trenutku mogoče narediti
Ivan Heršak (DeSUS) pa je menil, da je proračun pripravljen pač na takšnih temeljih, kot so v tej težki situaciji mogoči. Po besedah Janje Klasinc (PS) pa položaj, ko mora država tako zelo varčevati, ni posledica šestmesečnega delovanja zdajšnje vlade. Da se bo treba sprijazniti, da prihajajo računi za nekatere pretekle odločitve, je izpostavila tudi Majda Potrata (SD), prav tako je nanje opozoril Jerko Čehovin.

Kot je še menil, je proračun vzdržen, ohranil je tudi ta del socialne države, saj ni bistveno posegel v pokojnine in socialne transferje. Klasinčeva pa je podprla tudi racionalizacijo lokalne samouprave, na očitke iz vrst SDS-a o privilegiranju Mestne občine Ljubljana pa je odgovorila, da Ljubljana ni mesto Zorana Jankovića ali Pozitivne Slovenije, ampak glavno mesto vseh državljanov.