Slovensko gospodarstvo se sicer po besedah ministra za finance najverjetneje že nahaja na izhodu iz globoke finančne in gospodarske krize, bo pa, kot kažejo napovedi različnih ustanov, izhod počasen.

Povečan proračunski primanjkljaj je po Križaničevem mnenju treba porabiti za zagotavljanje vsaj minimalne socialne varnosti državljanov, deloma pa za zagotavljanje kakovostnega razvojnega preobrata oziroma za nove tehnologije in zagotavljanje pogojev za nastanek novih podjetij.

Celoten javnofinančni primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal 5,5 odstotka BDP-ja
Proračunski primanjkljaj bo tako prihodnje leto znašal 1,8 milijarde evrov oziroma pet odstotkov BDP-ja (torej toliko kot letos), leta 2011 pa je zaradi povečane gospodarske rasti pričakovati njegovo znižanje. Čez dve leti naj bi proračunski primanjkljaj znašal 1,6 milijarde evrov oziroma 4,1 odstotka BDP-ja. Celoten javnofinančni primanjkljaj pa naj bi prihodnje leto znašal 5,5 odstotka BDP-ja, leto pozneje pa naj bi se znižal na okoli 5 odstotkov BDP-ja.

Križanič je dejal, da je vlada pri teh številkah upoštevala najnovejše napovedi Umarja o letošnjem 7,3-odstotnem padcu BDP-ja, saj je bila prva ocena letošnjega primanjkljaja 1,7 milijarde evrov.

Najvišje postavke proračuna za prihodnje leto

Prihodnje leto 7 milijard davkov, leto pozneje 7,4 milijarde
Vlada za prihodnje leto načrtuje 8,6 milijarde proračunskih prilivov, od tega 7 milijard na račun davkov, a je to okoli 600 milijonov manj kot lani. Za leto 2011 vlada načrtuje 7,4 milijarde evrov prihodkov iz davkov. Proračunski odhodki naj bi leta 2010 znašali 10,5 milijarde evrov, leto pozneje pa 10,4 milijarde evrov.

Vlada za prihodnje leto načrtuje 1,15 milijarde evropskih sredstev, leto pozneje pa 1,03 milijarde evrov. Križanič je ob tem priznal, da so največja tveganja za slabšo realizacijo od načrtovane prav na postavki sredstev Evropske unije, a se po njegovih zagotovilih vlada trudi, da bi bila realizacija čim boljša, izvedba projektov pa čim hitrejša.

Na očitke, da se sredstva za razvojne politike zmanjšujejo, pa je Križanič odgovoril, da se dejansko povečujejo, saj se povečujejo sredstva EU-ja v ta namen.

Janša opozoril na "ogromen primanjkljaj"
Proračuna, ki ju je v torek sprejela vlada, je že komentiral prvak opozicije Janez Janša, ki je dejal, da to ni dokument, ki bi se lahko imenoval programski proračun. Janša je opozoril še na "ogromen primanjkljaj", ki ga bodo odplačevale še prihodnje generacije. "Poleg tega v proračunu ni nobenih zavez, da bo ta denar, ki je bil vzet prihodnjim generacijam, uporabljen za projekte, od katerih bodo imele kaj tudi prihodnje generacije."