V raziskavi Biti begunec, ki so jo tudi letos pripravili v visokem komisariatu Združenih narodov za begunce, je ugotovljeno, da sta pri nas med najresnejšimi težavami vseh prosilcev za azil trajanje in negotovost azilnega postopka. Nekateri stanovalci so živeli v Azilnem domu v Ljubljani več kot dve leti, ne da bi prejeli končno odločbo, navajajo.

Število prošenj za azil od leta 2006, ko jih je bilo 518, pri nas pada. Lani je bilo vloženih samo 240 novih prošenj, kar predstavlja skoraj 44 odstotkov manj kot v letu prej, ko je bilo vloženih 425 prošenj. Status begunca je bil lani priznan dvema osebama, še dve osebi pa sta prejeli dopolnilno zaščito. Leto prej so status prav tako priznali dvema osebama, dopolnilno zaščito pa sedmim.

Premalo informacij, da bi razumeli postopek
Prosilci za azil so imeli več pripomb tudi glede kakovosti pravnih postopkov. Čeprav vlada trdi, da vsak prosilec za azil prejme obsežne informacije o azilnem postopku, mnogi anketiranci pravijo, da ne vedo dovolj, da bi v celoti razumeli postopek. Nekateri izmed njih so poročali, da odločevalci niso bili razpoložljivi med uradnimi urami, ko so se želeli z njimi pogovoriti o primerih in dobiti dodatna pojasnila za zamude.

Pravno pomoč nudijo predvsem odvetniki nevladnih organizacij in v manjši meri tudi številni svetovalci za begunce z vladnega seznama. Zasebni odvetniki namreč neradi prevzamejo azilne primere, saj je plačilo, ki jim ga vlada za to nudi, precej nižje kot za pravno zastopanje v vseh drugih primerih.

Svetovalci neizkušeni, težava jezikovne ovire
Svetovalci beguncev po mnenju prosilcev za azil tudi nimajo dovolj znanja in izkušenj s področja begunskega prava. Čeprav naj bi odvetniki za begunce nudili brezplačne pravne storitve, so nekateri anketiranci trdili, da številni med njimi kljub temu zahtevajo plačilo.

Nekateri so izpostavili tudi jezikovne ovire, ki dodatno poslabšujejo stanje. Na sestankih beguncev in njihovih svetovalcev namreč po njihovih navedbah niso prisotni tolmači in je zato sporazumevanje težko. Čeprav slovenska zakonodaja predvideva snemanje pogovorov, tehnična oprema še ni na voljo. Več prosilcev za azil je dejalo, da bi raje videli, če bi se sestanki z odločevalcem tonsko snemali.

Lažje je v manjših občinah
Raziskava je pokazala še, da integracija prišlekov v Sloveniji kar dobro deluje na lokalni ravni. Zlasti begunci, ki živijo v manjših občinah, so pripovedovali, da so lokalni centri za socialno delo pripravljeni pomagati pri zagotavljanju finančne pomoči, svetovanja ter informacij o priložnostih zaposlitve in socialnih prejemkov.

Potrebne spremembe pri dodelitvi državljanstva
Po mnenju Združnih narodov mora naša vlada spremeniti pravne zahteve za dodelitev državljanstva. Begunci, ki ne izpolnjujejo zahteve glede zaposlitve, bi morali biti namreč vseeno upravičeni do državljanstva. Otrokom, prosilcem za azil, pa je treba nameniti dodatna sredstva in zagotoviti dodatne jezikovne tečaje, še opozarjajo v poročilu.