Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe.

Kljub razmeroma dolgi tradiciji LGBT-scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju LGBT-oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba. Roman Kuhar s Filozofske fakultete v Ljubljani pojasnjuje: "Večinoma gre sicer za verbalno nasilje, v manjšem delu za fizično nasilje. Ampak nasilje je del teh zgodb, ki jih populacija LGBT pripoveduje o sebi."

Kuhar prav tako poudarja, da se je razlika med vasjo in mestom po letu 2008 začela izenačevati: "Spolna usmerjenost je lahko 'pull factor', torej nekaj, kar te poriva v urbano okolje, ni pa dovolj."

Eden takih, ki se je med drugim zaradi bolj sprejemajočega okolja preselil v Ljubljano, je Filip Vurnik. Ker se je že večkrat javno izpostavil, je to vplivalo na njegovo zasebno življenje: "Na osebni ravni so bile negativne posledice, ki so verjetno ta proces sprejemanja s strani moje družine malo podaljšale, ampak v tistem trenutku se mi je zdel prav, da to naredim."

Prav z namenom vključevanja tudi manjših krajev na zemljevid LGBT-skupnost pa so letos že tretjič pripravili parado tudi na Koroškem. "In protest in praznovanje ter vse, kar je na spektru naše queer kulture, mora obstajati tam, kjer ljudje dejansko živimo. Ne more prva podporna skupina, prvi svetovalec, prvi varni prostor, prvi dogodek, prva vsebina obstajati 100 kilometrov stran od doma, kjer živimo," pove Neža Oder iz Zavoda Koroška Pride.

Festival Parada ponosa, ki sicer poteka od petka, se bo sklenil v soboto z ljubljansko parado.