Protestniki so prečkali cesto z zastavami in se vozili z avtomobili, tako da so ustavili promet pred parlamentom. Sodeč po transparentih, so se zbrali tako nasprotniki dogovora ZN-a o migracijah, ki so ga podprli v Marakešu v Maroku, kot tudi protestniki po vzoru rumenih jopičev v Franciji.

Eden izmed protestnikov, ki se je predstavil kot član odbora za demokracijo in enake možnosti, je pojasnil, da se bojujejo za to, "da bi imeli vsaj približno enake možnosti na volitvah, da je slišan glas malega človeka. Smo v solidarnosti tudi s protestniki po Evropi, ki imajo podobne težave – njihov glas v uradnih institucijah ni slišan." "Tudi v Franciji niso samo protesti proti dvigu davkov zoper gorivo, ampak je kopica vzrokov, zakaj je tako. Fronta za narodno suverenost in osvoboditev družbe pa zajema vse politične barve in stranke," je pojasnil.

Zatrdil je tudi, da ne ustavljajo prometa. "Vem pa, da so bili pozivi, naj se izvede spontani protest na malce drugačen način in ne le z izjavami. Protestiramo že dlje časa, pa nimamo pravega sogovornika pri nobeni instituciji," je pojasnil in ocenil, se je na protestu, ki da ga je organiziralo gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije, zbralo okoli 300 ljudi.

Med protestniki pred državnim zborom, ki nasprotujejo podpisu dogovora ZN-a o migracijah, je bil tudi Vili Kovačič, ki je povedal, da protestirajo zaradi dogovora, vendar tudi zaradi drugih težav, med katerimi je poudaril demokracije in volitve.

"Štiri predsednike sem v pismu pozval, naj resno vzamejo odločitev ustavnega sodišča, ki je določilo, da je treba narediti sanacijo demokratičnih standardov, zakonov o demokraciji in volitvah. Dalo je rok eno leto, a od takrat se še nihče v parlamentu ni dotaknil te teme. Rok bo potekel 15. januarja," je dejal.

"Najprej moramo vzpostaviti nazaj nacionalno suverenost te države in nato prek nje osvajati ta liberalizacijski element te družbe, da ljudje postanejo svobodni, da lahko odločajo o pomembnih vprašanjih z lastno voljo. Zdaj ni tako, volja ljudi se prezira, referendumska določila se prezirajo, 99 odstotkov ljudi je preziranih. Naše zahteve so, da se uredi referendumska in volilna zakonodaja. Predsednika države Boruta Pahorja sem opozoril, da če se sama država ne bo reorganizirala, bodo nastale alternativne institucije," je poudaril član odbora za demokracijo Gašper Ferjan.

Protestniki: Gre za veleizdajo
Nekateri protestniki so menili, da gre za veleizdajo, ker je Slovenija podpisala dogovor ZN-a o migracijah. "Tega se zavedajo tudi najvišji politiki, ki so stisnili rep med noge in podpis deklaracije zaupali nepomembnemu državnemu uradniku. Če želite, da marakeška deklaracija postane del slovenskega pravnega reda, bi moral to ratificirati državni zbor. Te ratifikacije ne bo, ker bi bilo mogoče pred drugim branjem vložiti pobudo za referendum," je menil Bernard Brščič, ki kljub drugačnim dejstvom vztraja, da gre pri dogovoru za mednarodno pogodbo, ki ne bo ratificirana, bo pa imela pravne posledice.

"Gre za strahopetje slovenske vlade. Če bi bil predsednik vlade mož, bi se sam odpravil v Marakeš in podpisal veleizdajo," je dejal Brščič. Pritegnili so mu tudi drugi protestniki, ki so bili kritični do politike in medijev.

Dogovor ZN-a o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je pravno nezavezujoč prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, prebežnikov in skupnosti, ki jih gostijo.