Po poročanju TV Slovenija naj bi Hrvaška nase prenesla 24 hektarjev zemljišča, na kar je pred časom opozoril Joško Joras.

Najprej zemljišča, zdaj še table
Poleg prodaj pa so sporne tudi opozorilne table, ki jih je Hrvaška samovoljno postavila pred slabim tednom ob meji v koprskem zaledju. Na tem območju meja ni sporna, vendar je zaradi razgibanega terena zelo zapletena in zato je bilo pričakovati, da bodo table postavili v dogovoru s Slovenijo. Po mnenju prebivalcev so table nameščene precej globoko znotraj naših zemljišč. Pristojni slovenski organi zato še preverjajo v katastru, če so table sporne ali ne.

Prodaje potrjene, MZZ protestira
TV Slovenija je potrditev o prodaji in o tem, da zemljišča po novem vodijo tudi v zemljiški knjigi v Bujah, pridobila pri hrvaškem kupcu iz Kaštela. Take podatke pa je zbral tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je o zadevi že pred časom obvestil premierja ter ministrstvi za okolje in prostor (MOP) ter za zunanje zadeve (MZZ).

Po navodilih predsednika vlade Janeza Janše bo sklad pripravil obsežnejše poročilo, ki ga bo potem obravnavala tudi vlada. MOP je MZZ-ju predlagal, naj dosledno uveljavi izhodišča iz brionske izjave, zunanji minister Dimitrij Rupel pa je zagotovil, da bodo proti prodaji zemljišč in postavitvi tabel protestirali po ustaljeni diplomatski poti.

Časopis Delo je že pred tem poročal, da naj bi Hrvaška že dlje časa načrtno in po ugodni ceni prodajala zemljišča ob levem bregu Dragonje.

Sporno ozemlje južno od kanala sv. Odorika (novega toka reke Dragonje) v celoti obsega 113 hektarjev. Območje je široko približno 200 metrov in dolgo šest kilometrov, sega pa od mostu pod naseljem Kaštel do morja. Območje obsega tudi zaselke Mlini-Škrilje, Bužini in Škodelin. Po slovenskih stališčih gre za slovensko državno območje, ki sodi pod sečoveljsko katastrsko občino, tudi zemljiško knjigo za to območje je vedno vodila Slovenija.

Jelinčič pozval k sankcijam
Zmago Jelinčič je pozval vlado, naj prepreči prodajo slovenskega ozemlja na levem bregu Dragonje, ki naj bi jo izvajala Hrvaška. V pismu predsednik stranke SNS vlado poziva, naj sankcionira direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter lastnika oziroma upravljalca spornega ozemlja, ker naj ne bi branil slovenske ozemeljske celovitosti.

Tožba je edina možnost
Jelinčič trdi, da Hrvaška že dolgo po izredno nizkih cenah prodaja slovensko ozemlje ob levem bregu Dragonje. Ob tem je pozval slovensko politiko, naj se obrne na pristojna mednarodna sodišča, če ni sposobna ustaviti agresivne tatvine. Tožba s slovenske strani je po Jelinčičevem mnenju edina možnost, ki lahko ustavi tatvine in druge agresorske težnje, ki jih nad Slovenijo izvaja Hrvaška.

Note že od decembra
Hrvaška je prejšnji teden sporočila, da je območje južno do Dragonje na državnem območju Republike Hrvaške, pristojni hrvaški organi pa so po navedbah hrvaškega zunanjega ministrstva zemljiško knjigo za omenjeno območje vodili že od leta 1963. V beli knjigi o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jo je lani objavilo slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, pa je Hrvaška s postopki nastavitve lastne zemljiške knjige začela šele leta 1992.

Dogajanje na spornem ozemlju pa je že 13. decembra lani sprožilo reakcije MZZ-ja. Ministrstvo je Hrvaško na pobudo sklada v noti prosilo za pojasnilo navedb, da je hrvaška stran objavila razpise za prodajo slovenskih kmetijskih zemljišč na levem bregu Dragonje. Zagreb je te navedbe zavrnil. Na sporno prodajo omenjenih zemljišč je sicer opozoril Joško Joras, ki je zakupnik nekaterih zemljišč.