DZ naj bi na izredni seji v sredo vladi priporočil, naj skrbno preuči tretji sveženj protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Sloveniji z naslovom Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta, ki ga je predlagala skupina poslancev SDS-a s prvopodpisanim Jožetom Tankom.

Andrej Vizjak (SDS) je v uvodni obrazložitvi predloga sklepa pojasnil, da so se v največji opozicijski stranki za ta korak odločili, ker se ne strinjajo z vladnim pristopom v boju proti krizi, a hkrati želijo prispevati k čim boljši prihodnosti države. Pri tem upajo, da bo vlada čim več njihovim predlogom tudi prisluhnila. "Zavračamo pasivno čakanje, češ da Slovenija ne more nič narediti, ker smo odvisni od zunanjih partnerjev in naročil. To je le v manjši meri res," je povedal Vizjak.

SDS: Učinkovit spopad s krizo so nova delovna mesta
Po njihovem mnenju je najučinkovitejši način spopada s krizo ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarska aktivnost. SDS je potrebne ukrepe za to v tretjem svežnju porazdelila v več skupin - ukrepe na področju financ in gospodarstva, trga dela, javne uprave, kmetijstva, prometa, zdravstva ter okolja in prostora.

Ministri: Nekateri ukrepi se že izvajajo
Vladno stran, ki bo kot celota svoje stališče do tretjega svežnja sprejela v torek, je zastopala vrsta ministrov in državnih sekretarjev. Poudarili so, da so tretji sveženj temeljito preučili in pri tem ugotovili, da se marsikateri predlagani ukrep že izvaja ali je v pripravi. Prav zaradi tega prekrivanja pričakujejo, da bo opozicija temu primerno v DZ-ju podpirala predlagane vladne ukrepe, ko bodo v obravnavi.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je tako med drugim izrazil upanje, da bo vsebinska diskusija v DZ-ju v sredo kakovostna in "da bo razkrila vse različne mogoče elemente koncipiranja izhodne strategije". Poleg njega so med drugim nastopili še minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ter minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. Ta je tako kot tudi Gaspari poudaril, da je lani Slovenija pri učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, o čemer tudi govori tretji sveženj, naredila pomemben korak naprej.

Bogdan Barovič (SNS) je omenil, da predlagani ukrepi iz tretjega svežnja vendarle ponujajo nekaj odgovorov na to, kako kakšno stvar v praksi izvesti, in bi jih zato vlada lahko upoštevala pri oblikovanju strategije za izhod iz krize. Lojze Posedel (Zares) pa je poudaril, da je "za tistega, ki se znajde v razburkanem morju, vseeno, kdo mu vrže rešilni pas".

SD: Prav, da je izhod iz krize skupna skrb
Na MMC-ju smo že pred tem koalicijske stranke vprašali za mnenje o tretjem svežnju protikriznih ukrepov. V SD-ju so zadovoljni, "da je skrb za izhod iz krize /njihova/ skupna skrb".

"Nekateri ukrepi, ki jih predlaga SDS, so taki, da jih vlada že izvaja ali pa nastajajo v dokumentih, ki jih pripravlja vlada kot strategijo za izhod iz krize," so najprej opozorili v SD-ju, celotnega svežnja pa po njihovem mnenju ni mogoče sprejeti kot celoto, saj je "nekonsistenten in po prvih ocenah bi lahko obremenil javne finance za približno milijardo dodatnega primanjkljaja".

"Podpiramo pa omejitev javne porabe in to smo tudi že izvedli s fiskalnim pravilom, ko smo omejili odhodke proračuna za leta 2010, 2011, 2013 na dobrih 9 milijard iz integralnih sredstev. Ne strinjamo pa se z vsemi tistimi ukrepi, ki pavšalno znižujejo prihodke v javne finance, ob tem pa ne ponujajo, kje so mogoči prihranki," pa o pozitivnih in negativnih predlogih SDS-a še pravijo v SD-ju.

LDS: Nekateri ukrepi so kontradiktorni
V LDS-u kot največjo pomanjkljivost ukrepov izpostavljajo to, da ne delujejo kot celota, nekateri med njimi pa so si po njihovem prepričanju celo kontradiktorni (npr. zmanjševanje javne porabe in okrepitev služb za zaposlovanje, zmanjšanje davčnega primeža in vlaganje države v velike projekte itn.). Kot težavo pa v LDS-u izpostavljajo tudi pomanjkanje analize učinkov tako posameznih ukrepov kot vseh ukrepov, ki so medsebojno velikokrat povezani.

V LDS-u tako ukrepe največje opozicijske stranke delijo v tri skupine - tiste, ki so smiselni in jih je vlada že povzela oz. jih bo; ukrepe, ki so javnomnenjsko všečni, vendar so kratkoročni in niso izvedljivi ter "manjšo skupino ukrepov, ki so zanimivi in so vredni analize za vključitev v izhodno strategijo oz. v zakonske rešitve".

"Ukrepi, katerih posledice niso znane, so nesmiselni"
"V LDS-u podpiramo ukrepe, ki so usmerjeni v zmanjševanje javnofinančne porabe in stabilizacije javnih financ, posodobitev trga dela za večjo zaposlenost ter ukrepe za spodbujanje gospodarstva," so dejali za MMC in poudarili, da morajo biti ukrepi skrbno izbrani. Po njihovih besedah je množica ukrepov, za katere se ne ve, kaj bi njihova implementacija pomenila, "povsem nesmiselna in z razvojnega vidika povsem neodgovorna".