Odstop slovenskega arbitra niti razkritje dogovarjanja med agentom in arbitrom ne moreta biti razlog za propad arbitraže. Hrvaška se je tako kot Slovenija pogodbeno zavezala k arbitražnemu sporazumu, nam je zaupal mednarodni pravnik blizu krogom arbitražnega sodišča. Arbitražni sporazum je bil namreč sklenjen in je uveljavljena mednarodna pogodba, ki je bila potrjena v Sloveniji z referendumom, na Hrvaškem pa je bila v saboru potrjena z dvotretjinsko večino.

Vprašanje pa je, kakšni bodo odzivi Hrvaške na morebitne rezultate arbitraže. Ali lahko arbitražo doleti usoda sporazuma Drnovšek-Račan? "Ta primerjava je lahko v zgodovinsko političnem okviru morda na mestu, vendar gre za dve popolnoma drugačni stvari, saj omenjeni sporazum ni bil podpisan," še dodaja.

"Tako da ne moremo reči, da je zdaj vsega konec. Pričakujem, da se bo z določenimi procesnimi spremembami postopek nadaljeval in bo končan, tako da bo arbitražno sodišče v nekoliko spremenjeni sestavi odločilo, kar so mu predložile stranke. Navsezadnje so bili prisluhi pridobljeni na protipraven način in zato ne morejo biti razlog in dodaten argument za izničenje vsega dosedanjega postopka in vseh pridobljenih dokazov. Arbitražno sodišče pa bi lahko sprejelo odločitev tudi brez slovenskega člana, kar bi pomenilo slabši položaj za Slovenijo, saj bi bile določene procesne odločitve sprejete brez njega. Vendar bi bile povsem v skladu z mednarodnim pravom in postopkovnimi pravili," je za MMC poudaril sogovornik.

Eden izmed razlogov naj bi bile hrvaške volitve
Bolj skeptičen glede uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško ob zadnjih dogodkih je mednarodni pravnik Marko Pavliha, ki meni, da je ob morebitni zamenjavi hrvaške oblasti po jesenskih volitvah mogoče pričakovati nasprotovanje arbitražni odločitvi ali pa na neki način izničitev arbitražnega postopka.

"To je mogoče napovedovati. Zakaj so Hrvati objavili prisluhe? Predvsem zato, ker nekaterim politikom pomagajo pri predvolilni kampanji, predvsem zunanji ministrici in predsedniku vlade. Na drugi strani pa že zdaj ustvarjajo vzdušje, da bodo lažje ignorirali arbitražno odločitev, češ da so se pojavile nedopustne postopkovne kršitve," meni Pavliha.

Bolj kot vsebina so sporni prisluhi
Pri zapletu s prisluhi se mu sicer zdi bistveno bolj skrb vzbujajoče prisluškovanje kot pa sama vsebina pogovorov: "Čeprav se strinjam s pravnico Vasilko Sancin, da je takšna komunikacija med agentko in arbitrom nedopustna. Vendar je takšen poseg v človekove pravice, s prisluškovanjem, nekaj, nad čimer bi se morala zamisliti mednarodna skupnost, ne samo posamezne države."

Pavliha sicer poudarja, da je pri tovrstnih arbitražah standard nepristranskosti in neodvisnosti vendarle nekoliko nižji kot na sodiščih. Sprte strani navsezadnje same imenujejo neke konkretne arbitre, ki nato sprejmejo odločitev. Arbitražna odločba po njegovem mnenju zavezuje vse strani, vendar mednarodno pravo nima nekih ustreznih prisilnih sredstev za izvršitev odločbe, saj ni izvršbe, kot jo poznamo v zasebnem pravu. Mogoči so sicer zgolj mednarodni pritiski.

"Žal mi je, da sem imel prav, ko sem bil zelo skeptičen glede arbitražnega sporazuma in same arbitraže. Zadnji in pravi čas, ko bi se morali s Hrvaško dogovoriti glede meje, je bil pred njenim vstopom v EU. Takrat smo imeli v rokah škarje in platno, vendar so se naši politiki zbali velikih bratov in sester in dovolili, da se Hrvaška brez rešitve tega kočljivega vprašanja včlani v EU. Zdaj nam diktira tempo in na koncu se bom morali sprijazniti s čimer koli," poudarja Pavliha.

EU bi, če Hrvaška ne bi priznala odločitve arbitraže, lahko izvajal politične pritiske, vprašanje pa je, ali bi imeli kakšen vpliv. "Sami lahko vidimo, kako se nekatere članice EU-ja vedejo radikalno, samozavestneje kot Slovenija, denimo Grčija pri vračanju dolga ali Madžarska glede pribežnikov. Vsi vedo, da ravnata napačno, vendar jim nič ne morejo," opozarja.

Trije scenariji razpleta
Po njegovem mnenju obstaja več scenarijev razpleta arbitražnega postopka. Arbitraža bo lahko nadaljevala delo zgolj s štirimi arbitri, kar bi moralo biti za Slovenijo nesprejemljivo. Druga možnost je imenovanje novega slovenskega arbitra, ki ga čaka veliko breme, da bo v kratkem času proučil vse gradivo, da bo lahko sodeloval pri odločitvi. Tretja možnost pa je razveljavitev arbitražnega postopka.

"Lahko bi sledilo zavlačevanje, saj bi prišlo do zahteve po izločitvi drugih arbitrov. V tem primeru bi se lahko arbitražni postopek znašel v začaranem krogu, saj bi bilo postopke nemogoče nadaljevati brez popolnega zaupanja v vse arbitre," pravi.

Morebitne hrvaške zahteve po obnovitvi celotnega arbitražnega postopka pa so precej nerealne. Vse dokazno gradivo, oba memoranduma, odgovori nanju, vsi drugi dokazi, zaslišanja …, so namreč zbrani. Morebitna nova ekipa arbitrov pa bi lahko le morda dopolnila zbirko z novimi dokazi. "Ne vidim razloga za zavlačevanje, če ni bilo pripomb na dokazni postopek. Vendar se je treba zavedati, da bi nova ekipa arbitrov potrebovala najmanj leto za prebijanje skozi ves material in nato za odločanje," še dodaja Pavliha.