Redno januarsko sejo je DZ začel z minuto molka v poklon trem rudarjem, ki so pretekli ponedeljek umrli v nesreči v Premogovniku Velenje. Po nagovoru predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič je sledila še minuta molka ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.

Sledila so vprašanja premierju Robertu Golobu. Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec mu je zastavil vprašanje v povezavi z "novo davčno obremenitvijo lastnikov stanovanjskih nepremičnin". Kot je dejal Vrtovec, gre za davek, ki ga "Slovenija dejansko ne potrebuje". Opozoril je, da bo "udaril najbolj pridne, marljive ljudi, ki so v preteklosti kaj ustvarili". Predlog je označil tudi za "napad na slovensko podeželje", kar je podkrepil z besedami, da nekdo z luksuznim stanovanjem v središču Ljubljane, če je to njegova edina nepremičnina, tega davka ne bi plačal, nekdo, ki ima stanovanje v vrednosti 150 tisoč evrov v Murski Soboti, ob tem pa še eno majhno stanovanje, ki ga je iz privarčevanih sredstev za svoje potomce kupil s privarčevanim denarjem, pa bo davek na drugo nepremičnino plačal. Predlog je tako označil kot nesistematičen in "v nasprotju z zdravo pametjo" in premierja vprašal, ali bo pri njem vztrajal.

Sorodna novica Na ministrstvu pregledali pripombe na izhodišča za obdavčitev nepremičnin. Prejeli so jih 521.

Golob je v odgovoru dejal, da je navajen, da v DZ-ju namesto vprašanj poslušamo v "lažnive trditve". Poudaril je, da vlada predloga zakona o davku na drugo in naslednje nepremičnine še ni pripravila, temveč so bila v javnost z namenom, da lahko vsak poda svoje pripombe, posredovana zgolj izhodišča za njegovo pripravo. Pojasnil je, da je vlada ob opozorilih, da so plače preveč obremenjene na eni strani, in tem, da od davka na premoženje Slovenija pobere najmanj sredstev, iskala način, kako najti vir za razbremenitev plač. Premier je dejal, da na slovenskem trgu nepremičnin vlada pomanjkanje in da se to rešuje tudi s pospešeno stanovanjsko gradnjo. "Ampak zgraditi stanovanje traja, obenem pa imamo po neuradnih podatkih več 10 tisoč nepremičnin, ki so prazne, ki ne služijo svojemu namenu, niso dom nikomur," je dodal. Po njegovih besedah je namen obdavčitve druge in vseh drugih nepremičnin, ki jih lastniki ne oddajajo v najem, da se jih spravi na trg in da "nekomu postanejo dom".

Izpostavil je še, da je vlada na izhodišča predloga prejela številne predloge, kako pripraviti učinkovit zakonski predlog. "Verjamem, da bo večina teh predlogov, ki so bili smiselni, tudi upoštevana pri pripravi zakonodaje in da bomo šele takrat lahko govorili o tem, kako bomo s tem zakonom pomagali mladim do domov in kako bomo s tem zakonom razbremenili plače, da bo ljudem, ki delajo, ostalo več," je dejal.

Izmenjava očitkov o političnem kadrovanju prejšnje in aktualne vlade

Poslanec opozicijske stranke SDS Zvone Černač je premierju Golobu zastavil vprašanje, povezano s "političnimi kadrovanji v državnih in paradržavnih podjetjih in družbah". Kot je dejal Černač, sta mandat aktualne vlade zaznamovali "čiščenje vodilnih kadrov v državnih podjetjih in nameščanje najožjih premierjevih sodelavcev na najpomembnejša mesta". Med drugim je omenil postavljanje vodilnih kadrov v Gen-I-ju, HSE-ju, Gen energiji, obeh UKC-jih, na Slovenskih železnicah in Darsu. "Zanima me, kako bi vi, predsednik vlade, poimenovali režim, v katerem so vsi sistemi in podsistemi podrejeni enemu človeku, in zanima me, kaj boste kot predsednik vlade storili, da v zgodovino ne boste zapisani kot predsednik vlade v mandatu, v katerem tako rekoč nobene državne investicije ni bilo mogoče zaključiti brez znatnih podražitev, brez aneksov," je vprašal Černač.

Premier Golob je v odgovoru dejal, da "ko umetno inteligenco vprašaš o političnem kadrovanju v Republiki Sloveniji, na prvo mesto postavi točno eno vlado, vlado Janeza Janše in politično kadrovanje v njenem času." Da vprašanje o tem zastavi poslanec SDS-a, je zato Golob označil kot "norčevanje iz ljudi". Dejal je, da je seznam ljudi, ki jih je na vodilna mesta postavila Janševa vlada, obsežnejši od tega, ki ga je izpostavil Černač. Po Golobovih besedah gre večinoma za člane SDS-a, ki so pred tem neuspešno kandidirali na parlamentarnih ali pa lokalnih volitvah. "Se pravi nekdo, ki ni dobil zaupanja ljudi za politično funkcijo, je dobil zaupanje politične stranke SDS v času prejšnje vlade za opravljanje gospodarskih funkcij, nihče od njih pa ni imel v resnici nobenih konkretnih izkušenj," je dejal Golob in ob tem dodal, da so bili številni med največjimi donatorji stranki SDS.

Konkretno je sicer Černača zanimalo, ali davkoplačevalci res plačujejo direktorico Golobovega podjetja Star Solar Maksimiljano Polak, kot je bilo pred dnevi zaslediti v enem od člankov v medijih. "Odgovor je zelo jasen – ne," je odgovoril Golob. Černač je na to odvrnil, da je davkoplačevalci morda ne plačujejo neposredno, jo pa zagotovo posredno, saj Star Solar prejema sredstva od Borzena, ki je v 100-odstotni lasti države.

Premier pričakuje prilagoditev metodologije pri omrežnini

Poslanec NSi-ja Janez Žakelj je postavil vprašanje o "zavajanju državljanov glede novega sistema obračuna omrežnine". Kot je dejal, so v NSi-ju na to, da je nov način obračuna omrežnine za električno energijo "nerazumljiv, preveč zapleten, predvsem pa nepravičen", opozarjali že lansko jesen. "Opozarjali smo tudi na veliko povišanje omrežnin za podjetja, kar bo zmanjšalo njihovo konkurenčnost," je dodal in spomnil, da so jih takrat v koaliciji obtoževali, da zavajajo in strašijo ljudi, nato pa je sledil preobrat, ko je koalicija začela ponavljati ista opozorila. Premierja je ob tem vprašal, kako bo vlada visoke stroške omrežnine blažila naslednjo zimsko sezono, ko ne bo več interventnih ukrepov, zakaj v interventni zakon niso zajeta tudi plačila za november in december 2024 in kje je tudi interventni zakon za gospodarstvo.

Golob je odgovoril, da je vlada v prvem odzivu na situacijo novembra lani podaljšala regulacijo cen električne energije, s čimer je podražitev "omilila in nevtralizirala za večino gospodinjstev". Ostala pa je skupina tistih, je dodal, ki želijo vlagati v čiste tehnologije. Tovrstna vlaganja so se po uveljavitvi novega sistema obračuna omrežnine ustavila, je dejal in navedel podatek, da so slovenskemu proizvajalcu toplotnih črpalk, "enemu najboljših v Evropi", naročila od uvedbe novega sistema omrežnine upadla za polovico.

"To je najboljši dokaz, da so ljudje zaradi tega novega sistema zaustavili investicije v čiste tehnologije. Podnebne politike, zeleni prehod in investicije v čiste tehnologije pa so naša ne samo civilizacijska dolžnost do bodočih generacij, ampak so zapisane v vseh dokumentih tako Slovenije kot tudi Evrope. Ne more agencija neodvisno sprejemati ukrepov, ki bi delovali proti tem usmeritvam," je poudaril premier. Zato je koalicija prejšnji teden v DZ vložila zakon, ki bi odpravil "najbolj krivični del tarifne metodologije". Predlog zakona predvideva, da bi se za januar in februar letos omrežnina za obračunsko moč v najdražjem bloku 1 obračunala po tarifah za blok 2, omrežnina za presežno moč pa ne bi bila obračunana.

Od začetka marca do konca oktobra, v času nizke sezone pri omrežnini, teh ovir ne bo, zato predvidoma tudi ne interventnih ukrepov, agencija pa bi morala prilagoditi metodologijo, je dejal Golob. "Pričakujemo, da bo agencija prilagodila metodologijo, da bo upoštevala strateške usmeritve Republike Slovenije," je poudaril. Če bo metodologija ustrezno spremenjena, tudi šokov v novembru in decembru ne bo. Če pa ne bo ustreznih popravkov, koalicija ve, po kateri poti mora iti, da lahko popravke izpelje prek DZ-ja, je dejal Golob.

Analize sistemskega operaterja omrežja Elesa so po premierjevih besedah pokazale, da so bila predvidevanja in napovedi, kakšni bodo učinki novega sistema omrežnine, napačne. Kot največja težava so se izkazala nesorazmerna povišanja pri gospodinjstvih, podatki so že zbrani in pri gospodinjskih odjemalcih ima koalicija v skladu z evropsko zakonodajo tudi največ možnosti ukrepanja, je premier utemeljil pripravo zakona le za gospodinjstva.

O morebitni pomoči gospodarstvu je povedal, da ni v celotnem gospodarstvu prišlo do enakih zvišanj stroškov in tudi delež omrežnine v končnem strošku za elektriko ni pri vseh poslovnih odjemalcih enak. Podatke analizira posebna skupina, ki bo, ko bodo analize zaključene, tudi predlagala ukrepe, je napovedal. Poudaril je, da je treba biti pozoren na evropsko zakonodajo. Pričakuje, da bo o morebitnih ukrepih več znanega v naslednjih tednih.

Golob: Vlada bo osnutek pokojninske reforme predvidoma obravnavala marca

Vprašanje iz vrst koalicije pa je postavil poslanec SD-ja Soniboj Knežak, ki ga je zanimalo, kdaj bo vlada sprejela predlog novele pokojninskega in invalidskega zakona in kakšni so ključni parametri prenove pokojninskega sistema, "ki bodo zagotovili, da nov pokojninski sistem ne bo sledil zgolj cilju dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninske blagajne, temveč tudi zagotovitvi dostojnih pokojnin za upokojence".

Predsednik vlade je v odgovoru pojasnil, da pogajanja s socialnimi partnerji glede pokojninske reforme dejavno potekajo in bodo predvidoma končana do konca februarja. Tako bi vlada osnutek reforme lahko obravnavala že marca, a je ta načrt odvisen od poteka pogajanj, je dejal. Pojasnil o vsebini pogajanj ne more dajati v DZ-ju, saj to po njegovem mnenju ne bi bilo pošteno in bi lahko ogrozilo pogajanja, je v uvodu dejal premier. Ta na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) dejavno potekajo od jeseni, je dejal.

"V pogajanjih je sicer všečno, da vladna stran prek poslancev poskuša dajati še in še, ampak tako se pogajanja ne peljejo. Na ta način bomo pogajanja samo zrušili," je dejal. Plačno reformo so po njegovem mnenju uspešno pripeljali do konca, ker nihče od ministrov sindikatom ni obljubljal "všečnih enostranskih bombončkov". Enako velja za pokojninsko reformo, ker je reforma paket in se bodo vsa vprašanja morala rešiti v celoti, je dejal.

Pogajalska izhodišča sicer kažejo, da ostajajo pri 40 letih aktivne delovne dobe, zviševala pa se bo odmerna stopnja, s čimer želijo doseči dostojne pokojnine, je glede prenove pokojninskega sistema navedel Golob. Tako bodo odpravili ukrep, ki je bil v letu 2012 narejen na škodo upokojencev. "Prav je, da se ljudje zavedajo, katera vlada dela stvari, ki so na dolgi rok v njihovo korist, tudi upokojenci, in katera je bila tista, ki je sprejela reformo, ki je najbolj radikalno posegla ravno v njihove pravice. Še danes imajo zaradi tega številni, ki so se takrat upokojevali, nižje pokojnine," je dejal Golob.

V četrtek bo redno prekinila izredna seja

Na tokratni redni seji sicer poslance do četrtka čaka obravnava več zakonskih predlogov, pa tudi obravnava vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo in drugih državnih organov.

Nato bodo v četrtek sejo prekinili in začeli izredno zasedanje, na katerem bodo obravnavali predlog koalicije za nižjo omrežnino za januar in februar za gospodinjstva ter predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Redno sejo bodo poslanci sklenili v torek, 4. februarja, ko imajo na dnevnem redu predlog zakona o medijih.