Vlada je iz sveta javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega inštituta za javno zdravje razrešila štiri člane ustanovitelja, torej vlade, in sicer Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh. Na njihova mesta je za preostanek mandata imenovala Mitjo Blaganjeta, Mileno Kramar Zupan, Braneta Bregarja in Andraža Jaklja.
Matjaž Trontelj, Špela Jovanovič-Gaberšek, Mira Kos Skubic in Omar Hanuna pa se po odločitvi vlade poslavljajo iz sveta javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Na njihove položaje pa za preostanek mandata prihajajo Simona Gerenčer, Sonja Bezjak, Janez Jesenovec in Luka Kajtna.
Kot smo že poročali, je vlada med prvimi kadrovskimi odločitvami – kot je to običajno ob menjavi vlade – zamenjala direktorje Sove, policije in Urada za komuniciranje. Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) namesto dozdajšnjega direktorja Janeza Stuška z današnjih dnem kot vršilec dolžnosti vodi dozdajšnji vodja protiobveščevalnega oddelka Sove Joško Kadivnik. Na čelu policije je generalnega direktorja policije Antona Olaja kot v. d. nasledil nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Ukom bo namesto Uroša Urbanije kot v. d. vodil Dragan Barbutovski.
Službo vlade za zakonodajo kot v. d. od zdaj vodi Rado Fele, ki je tako nadomestil Matejo Lekan Štrukelj. S položaja generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo je vlada razrešila Jaroša Britovška in za v. d.-ja imenovala Andreja Feferja. Damjan Žugelj ni več direktor urada za preprečevanje pranja denarja, kot v. d. ga je nasledila Anika Vrabec Božič.
Kot je po seji vlade pojasnil premier Robert Golob, so na vse položaje ljudi imenovali kot vršilce dolžnosti, ker vlada v naglici prve noči ne bi rada naredila napake in bo vse položaje hitro zapolnila s strokovnjaki.
Imenovala je tudi državne sekretarje v kabinetu premierja in posameznih ministrstev.
Poleg tega je vlada naložila ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam, da do torka, 7. junija, do 9. ure pripravijo poimensko preglednico vseh, ki so bili od 1. januarja 2020 do letošnjega junija na novo zaposleni ali premeščeni znotraj posameznega organa ali iz enega v drugega, vključno z nazivi, plačnim razredom in tipom zaposlitve. "Za vse novo zaposlene za nedoločen čas naj se posebej označi, če je pred samo zaposlitvijo že obstajalo delovno razmerje ter pravno podlago predhodnega razmerja," po navedbah iz sporočila za javnost še piše v navodilu vlade posameznim organom.
Na vprašanje, zakaj so se odločili, da zajamejo prav obdobje od 1. 1. 2020, torej še čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, je Golob dejal, da je "koledarsko leto vedno bolj učinkovito pri spremljanju vseh evidenc", prav tako pa da ne želijo, da bi "izpadlo, da nadzirajo samo eno vlado". Kot je še dejal, se bo morda izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada pred odhodom "podobne vzorce" kot vlada Janeza Janše. Prepričan je, da ni tako in da bo zajeto obdobje pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni v Šarčevi vladi in kakšni v Janševi. "To je najbolj transparentni način prikaza tega, ali je prišlo do odstopanj od ustaljenih norm," je prepričan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje