Na GZS-ju menijo, da je Mramor zelo primeren kandidat za finančnega ministra, a hkrati opozarjajo, da sam ne bo mogel rešiti številnih težav, s katerimi se v Sloveniji v tem trenutku spopadamo. "Zadolženost narašča in kljub varčevalnim ukrepom nam ne uspe znižati niti javne porabe niti razlike med prihodki in odhodki države," so sporočili z GZS-ja.

En minister ne more potegniti Slovenije iz krize
"En sam minister, pa je lahko Nobelov nagrajenec, Slovenije v tem trenutku ne more potegniti iz krize. Je le en člen v verigi. Potrebujemo tim strokovnjakov, ki bodo med seboj delovali usklajeno. Da ne bodo na eni strani ministrstva, ki bodo povzročala vedno nove stroške, na drugi strani pa bi minister za finance rastoče stroške zapiral z novimi davki, prispevki in obremenitvami tako gospodarstva kot prebivalstva," pravi predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič.

Rop: Mramor je ena najboljših mogočih rešitev
Kandidatura Dušana Mramorja za finančnega ministra je po mnenju Toneta Ropa, v čigar vladi je opravljal isto funkcijo, ena najboljših mogočih rešitev, saj ima znanje, sposobnost, voljo in izkušnje.

"Z Mramorjem sva odlično sodelovala, on je eden tistih, ki je največ prispeval k temu, da je Slovenija uspešno vstopila v evroobmočje. Takrat smo pripravili program za prevzemanje evra," je za MMC o svojem takratnem finančnem ministru dejal nekdanji predsednik vlade Tone Rop. Dodal je, da je Mramor ena najboljših mogočih rešitev: "Ima znanje, ima sposobnost, ima voljo in ima izkušnje. Lepo, da je privolil," je še dejal Rop, ki je vlado vodil med letoma 2002 in 2004.

Mramor dobro ve, kaj so prednostne naloge Na vprašanje, ali bo Mramorjeva prednostna naloga prezadolženost, je Rop odvrnil, da Mramor "dobro ve, kaj so prioritete". "To ni samo prezadolženost. Prva težava so slovenska prezadolžena podjetja, druga težava so javne finance, tretja pa je makroekonomska slika o Sloveniji. Mramor to dobro ve in imam polno zaupanje vanj," je še svojo dobro izkušnjo z Mramorjem opisal Rop.

SDS (še) ne komentira
Mnenje o kandidatu za finančnega ministra smo želeli dobiti tudi od SDS-ovega poslanca Andreja Širclja, ki je bil državni sekretar na finančnem ministrstvu v prvi Janševi vladi, ko je omenjeno ministrstvo vodil pokojni dr. Andrej Bajuk. Ta je tedaj prevzel posle od Dušana Mramorja. Vendar so v SDS-u pojasnili, da se bodo vzdržali komentarjev, dokler ministri ne bodo uradno imenovani.

Mramorjevi dosežki
Dušana Mramorja so kot mogočega kandidata za finančnega ministra omenjali tudi jeseni 2008, ko je na volitvah zmagal SD z Borutom Pahorjem na čelu. Časopis Finance se je ob tem spomnil Mramorjevih dosežkov v Ropovi vladi.

Kaj so tedaj ugotovili v Financah? Mramor je po njihovem mnenju davčni sistem naredil zelo zapleten in nepregleden, mejna davčna stopnja za najvišji razred je znašala 50 odstotkov. Ukinil je investicijsko olajšavo pri davku na dobiček ter obdavčil službene mobitele in parkirišča.

Lastniki kapitala, ki bi se odločili za prodajo pretežnih lastniških deležev, so bili obdavčeni s 50-odstotno stopnjo, kar je leta 2004 povzročilo odliv kapitala v tujino. S socialnimi partnerji pa se je dogovoril, da plače zaostajajo za produktivnostjo.

Če si v vladi, je od tvojih odločitev odvisnih dva milijona ljudi
"Navajen sem veliko delati. Ko sem bil še minister, sem spal samo po dve uri na noč, sicer pa sem delal. Če si v vladi, se moraš zavedati, da je od tvojih odločitev odvisnih dva milijona ljudi," je pred kratkim Mramor izjavil v intervjuju za tednik Mladina.

Dejal je tudi, da je težko pričakovati, da se bo Slovenija zelo hitro popolnoma pobrala ter imela tako stabilno in visoko gospodarsko rast, kot smo je bili vajeni nekoč.

Slovenija v primežu zadolžitve
"Dva načina sta, kako se dokopati do resursov države: eden je, da državo vojaško premagaš, drugi pa, da jo spraviš v primež zadolžitve. In Slovenija je danes v primežu zadolžitve. Kako vračamo dolg? Po eni strani ga pokrivamo iz visokega presežka v plačilni bilanci, lani je ta presežek znašal 6,3 odstotka, letos bo, kot vse kaže, podobno. Preostali del razdolžitve pa bo moral priti tudi iz prihodkov od privatizacije. Vse to seveda niso ekonomski ukrepi, ki bi povečevali BDP, nasprotno, ti ukrepi domačo porabo zmanjšujejo, in to bo v prihodnje gotovo hladilo gospodarstvo," je še napovedal.

"Dokler se ne rešimo iz primeža zadolženosti, in to bo trajalo še nekaj časa, ne gre pričakovati stabilne, na primer okoli štiriodstotne rasti, kakršno smo imeli do leta 2005. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšno bo evropsko gospodarsko okolje. Če se trendi rasti v naših glavnih uvoznicah, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Franciji, ne bodo občutneje obrnili navzgor, bo to pomembno vplivalo tudi nas."

Finančni teoretik in praktik
Dušan Mramor je redni profesor financ na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki jo je kot dekan vodil v letih 2007-2013. V letih od 2000 do 2002 in od 2009 do 2013 je bil tudi predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

Šest let je bil gostujoči profesor na univerzi Central European University v Budimpešti, dve leti raziskovalni sodelavec na School of Business v ZDA, je svetovalec Svetovne banke ter drugih podjetij in bank, piše na spletni strani fakultete.

Mramor na sobotnem letu
Tam je zaslediti tudi Mramorjev zapis, da je v obdobju od 6. 3. 2014 do 15. 2. 2015 "na sobotnem letu", ko ne bo imel govorilnih ur in ne bo mogel sprejemati novih mentorstev ali drugih obveznosti.

64. člen zakona o visokem šolstvu (o sobotnem letu) določa, da imajo visokošolski učitelji po šestih letih opravljanja dela pravico do "poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev".