Na državnozborskih volitvah 21. septembra lani je zmagala do tedaj opozicijska stranka Socialnih demokratov, ki jo je podprlo 30,45 odstotka volilvcev. Nekdanja največja stranka SDS je zbrala 29,26 odstotka glasov in se uvrstila na drugo mesto, v parlament pa so se uvrstile še Zares, DeSUS, SNS, SLS in LDS.

Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Na formalni ravni se je nadaljevalo sodelovanje s strankama Zares in LDS, s katerima so se SD že pred volitvami povezali v tako imenovani levi trojček, pogajali pa so se tudi s stranko DeSUS. Do prvih zapletov je prišlo, ko je predsednik DeSUS-a Karel Erjavec pogajanja začasno prekinil, saj Pahor ni sprejel njegovega pogoja, da bi v prihodnji vladi še naprej vodil obrambno ministrstvo. Sodelovanje DeSUS-a v vladi je bilo še nekaj časa vprašljivo, a so pozneje le našli skupni jezik.

21. novembra Slovenija dobila deveto vlado
Predsednik republike Danilo Türk je Pahorja za mandatarja za sestavo nove vlade uradno predlagal 3. novembra, državni zbor pa ga je izvolil 7. novembra. Listo kandidatov je Pahor predsedniku državnega zbora predal 13. novembra lani, isti dan pa so predsedniki vseh štirih koalicijskih strank podpisali sporazum o sodelovanju v vladi. Državni zbor je ministrsko listo podprl 21. novembra 2008 in tako je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države, ki jo je sestavljalo 13 ministrov in pet ministric.

Ker je vlada mandat nastopila v času, ko je svet zajela gospodarska in finančna kriza, se je po imenovanju odpovedala "stotim dnem miru", v katerih običajno opozicija vladi omogoči vzpostavitev oblasti in prevzem odgovornosti.

Kresalova prva prestala interpelacijo
Nova vlada je bila kmalu po nastopu mandata deležna prve interpelacije, ki so jo pol leta po nastopu mandata vložili poslanci SDS-a zaradi po njihovem mnenju neustreznega izvajanja odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je interpelacijo v državnem zboru 1. aprila uspešno prestala.

Prva zamenjava v vladi po manj kot enem letu
V prvem letu mandata nove vlade je prišlo tudi do prve rekonstrukcije ministrske ekipe. Oktobra je vlado zapustila ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, kot razlog za to odločitev pa navedla zdravstvene in osebne razloge. Za njenega naslednika je bil imenovan širši javnosti doslej neznani Henrik Gjerkeš. Obeta pa se še ena zamenjava vladne ekipe, saj je odstop že napovedal minister za zdravje Borut Miklavčič. Potem ko je poleti prestal možgansko kap, je presodil, da svojega dela ne more več opravljati, saj vlada potrebuje ministre, "ki zmorejo delati 12 ur dnevno".

Trdnost koalicije večkrat pod vprašajem
V prvem letu mandata je prišlo tudi do nekaterih razhajanj med koalicijskimi strankami. Hud spor je izbruhnil aprila, potem ko je NLB odobrila podaljšanje kredita Infond Holdingu. V Zaresu so tedaj od vlade zahtevali ukrepanje, odprli so vprašanje morebitnega izstopa iz koalicije, gospodarski minister Matej Lahovnik pa je zagrozil z odstopom. Vlada je nato sprejela nekaj sklepov glede kreditiranja menedžerskih sporov, zato so se strasti v koaliciji pomirile.

Usoda koalicije je bila nekaj časa negotova tudi septembra, ko so v DeSUS-u vztrajali, da vlada ne sme zamrzniti pokojnin. Napovedali so, da bodo v tem primeru glasovali proti predlogu državnega proračuna, kar bi po njihovih besedah lahko pripeljalo do politične krize. Na koncu je vlada sprejela kompromisno rešitev in pokojnine le delno zamrznila.

Afera Ultra zamajala stolček Gregorja Golobiča
V prvem letu mandata vlade je izbruhnila tudi afera Ultra, zaradi katere je bila negotova usoda predsednika Zaresa in ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. Golobič je priznal, da je zamolčal lastniški delež v nizozemskem podjetju Ultra Sum in s tem v zagorski Ultri, zaradi afere je razmišljal tudi o odstopu, a se zanj na koncu ni odločil. Tudi
premier Pahor ga kljub številnim pozivom ni razrešil in poudaril, da bo za to nosil odgovornost.

Nekaj nesporazumov je povzročil tudi finančni minister Franci Križanič, ki se ga je zaradi nekaterih nepremišljenih izjav prijel nadimek "minister lapsus". Premier Pahor je, denimo, ocenil, da Križanič "dela bolje, kot govori".

Leto tudi v znamenju reševanja meje s Hrvaško
Ena izmed glavnih tem prvega leta Pahorjeve vlade je bilo reševanje meje s Hrvaško, ki bo z referendumom o arbitražnem sporazumu ključnega pomena tudi za drugo četrtino njegovega mandata. Vlada je prepričana, da je arbitražni sporazum s Hrvaško "zgodovinski dosežek", opozicija pa je prepričana, da je sporazum, ki sta ga dorekla Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor, slab.