Klinična psihologinja Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana (SCOMS), ob vrnitvi v šolo otrok prve triade glede ustreznega vedenja teh otrok v skladu s predvidenimi priporočili opozarja na nerealna pričakovanja. "Če stroka misli, da je tveganje za okužbo preveliko, potem ne odpirajmo vrtcev in šol. Če pa lahko tvegamo do te mere, da jih odpremo, ker to ni pretirano ogrožujoče, potem pa je treba vzeti v zakup, da izvajanje omejitev ne more potekati kot pri odraslih."

"Učitelji bodo odgovorni za upoštevanje priporočenih ukrepov, za vzgojno delovanje, za medosebne odnose, za učni načrt, za znanje in za realnost ocen. Šola v takem primeru ne more izpolnjevati niti svoje vzgojne funkcije, še izobraževalna bo zelo okrnjena, če bo del učencev še vedno doma, del pa pri drugem učitelju. In ne le to. V šoli je pomembna tudi neverbalna govorica, ki je otrok na učiteljevem obrazu za masko ne more prepoznati, pomembna je takojšnja povratna informacija, ki je z 'zvezki v karanteni' otrok ne more dobiti," opozarja Jožica Frigelj, dolgoletna učiteljica in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo – katere večinski člani so učitelji. Ne zdi se ji prav, da se v priporočilih za učitelje "favorizira individualizacija, čeprav se najboljše učenje dogaja v skupini in ob sodelovanju".

Psihologi razmišljajo o pobudi na ministrstvo in Zavod za šolstvo

Hudoklinova pove, da "bi na ministrstvu in Zavodu za šolstvo morali bolj upoštevati pomembnost socialnih stikov otrok z vrstniki, ki jih otroci nujno potrebujejo, v obdobju adolescence pa so še posebno pomembni," zato psihologi razmišljajo o pobudi na ministrstvo in Zavod za šolstvo.

"Ta skupina otrok – torej šolarji od četrtega do osmega razreda – pa naj bi s sprejetimi ukrepi nadaljevali šolanje od doma kar do konca šolskega leta, skupno torej štiri mesece." Vprašanje je, kako bodo mlajši otroci zmogli zdaj, ko bodo nekateri ostali sami doma, saj se v službe vračajo njihovi starši.

Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je pred dnevi na tiskovni konferenci vlade dejal, naj se mlajši otroci, ki ostajajo doma, šolajo popoldne, ko bodo starši prišli domov.

Otroci iz težjih okoliščin prepuščeni sami sebi

Hudoklinova opozarja na izredno pomembnost odhoda v šolo za otroke iz težjih domačih razmer in otroke z učnimi težavami ali težavami z duševnim zdravjem – teh v SCOMS dolgoročno spremljajo kar 2500 na leto, prihajajo pa iz cele Slovenije. Zaradi narave dela sodelujejo tudi s centri za socialno delo in z učitelji. Starši teh otrok poročajo, da je kar nekaj otrok iz omenjene skupine, ki ne zmorejo opravljati šolskih obveznosti, ki jih v delu na daljavo predvidijo učitelji. Z nekaterimi starejšimi pa učiteljem ni uspelo niti vzpostaviti stika. "Razumem epidemiološko stanje in da je zdravje otrok in njihovih bližnjih na prvem mestu. Vendar se lahko naredi kar nekaj škode, če bodo otroci še ostali doma," dodaja Mateja Hudoklin.

Pobudo že poslali učitelji in člani civilne iniciative Kakšno šolo hočemo

Civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo je svoja stališča glede zadnjih ukrepov na področju šolstva, ki predvidevajo le delno vrnitev otrok v šole in posebne zaščitne ukrepe zanje, že poslala na ministrstvo. Javno pismo ministrici Simoni Kustec Lipicer sta v imenu članov civilne iniciative napisali Manca Košir in Jožica Frigelj. Frigljeva ima več kot 38 let izkušenj z delom z osnovnošolci.

"Prejemam številne klice zaskrbljenih in žalostnih učiteljev, ki me sprašujejo, ali res morajo upoštevati nekaj, kar nosi oznako priporočila, a se od njih zahteva, da jih. Odprtje šol pod takimi pogoji je namreč popolnoma neprimerna birokratsko administrativna ureditev, ki odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov, kar nakazuje na nepoznavanje področja osnovnošolskega izobraževanja v prvem triletju," pojasnjuje učiteljica Jožica Frigelj, ki se ji zdi, da so bili sprejeti ukrepi pripravljeni brez pravega posluha za otroke in njihove potrebe, s premalo razmisleka o naravi otrok in realni izvedljivosti zaščitnih ukrepov učiteljev za otroke prve triade.

"Treba je razumeti, da je sposobnost samonadzora v tem obdobju omejena. Otrok pa za to, da ostane zdrav, potrebuje gibanje, stik," opozarja Hudoklinova. Meni, da "bo treba paziti, saj se s predstavljenimi priporočili učitelji lahko tudi zapletejo, tako da bo vsa pozornost na tem, in ne na šolskem procesu, to pa bo za vse dosti bolj stresno, kot bi moralo biti."

Učitelj – paznik?

Frigeljeva v povezavi s priporočili, ki so jih prejeli učitelji, opozarja na nerealne obremenitve. Učitelji naj bi poleg običajnih učiteljskih nalog skrbeli za preventivne higienske ukrepe in omejevanje dotikanja tistih otrok, ki se bodo lahko vrnili v šolske klopi – to so učenci prve triade. Otroci iz te skupine, katerih starši ne bodo podpisali izjave, da soglašajo z vrnitvijo k pouku v šoli, se bodo še naprej šolali od doma. "Učitelj se bo zdaj znašel v dvojni vlogi: v vlogi učitelja na daljavo in paznika v razredu. Ja, paznika! Paznika na razdaljo, paznika na higieno, paznika na kašelj in paznika za izpolnjen obrazec, brez katerega otrok ne more v šolo. Paznika pri malici, kosilu, paznika pri uporabi wc-ja, paznika, da si ne bi otroci slučajno med sabo posojali barvic ali radirke," dodaja Frigljeva.

Staršem zmanjkuje zagona, v šolo vsi učenci ali nihče

"Če je vrnitev v šole varna, potem recimo maske, ki so za zdravega človeka dokazano škodljive, ne bi smele biti v naboru priporočljivih ukrepov, če je varna, naj se odpre za vse, če pa šola ni varna, potem pa naj ostane zaprta," je stališče Frigljeve. V civilni iniciativi Kakšno šolo hočemo menijo, da bi ob izvajanju predvidenih preventivnih ukrepov učitelji lahko vzbudili tudi odpor do šole najmlajšim.

Hudoklinova pove, da bi bilo "smiselno poiskati rešitev v morebitnem izmenskem pouku ali najti kak drug način, kako šolati vse otroke." Pri tem poudarja, da "staršem zmanjkuje energije in zagona, hkrati pa se veliko staršev vrača v službe. Nekaterim otrokom zato ne morejo pomagati tako, kot bi ti to potrebovali."