"Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, še posebej tistim, ki živijo v družinah z istospolno usmerjenima staršema, odločno nasprotujemo," so v skupni izjavi zapisali v zbornici kliničnih psihologov, združenju psihoterapevtov in katedri za razvojno psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Opozarjajo, da morajo imeti vsi otroci zagotovljene pravice, ki jim omogočajo enako stopnjo varnosti, stalnosti in skrbi staršev.
"Skrajna izključevalna stališča pobudnikov in zagovornikov referenduma o družinskem zakoniku so za starše in otroke iz družin, ki zaradi različnih razlogov niso sestavljene iz očeta in matere, škodljiva in obremenjujoča. Poleg tega vzpodbujajo družbeno klimo, ki neugodno vpliva na procese znotraj teh družin," so poudarili.

Empirija demantira izjave nasprotnikov
Poudarjajo, da raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola, v nobenem ključnem psihološkem pogledu ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo v družinah s staršema različnega spola. Prav tako pri obeh skupinah otrok razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti poteka enako.
Sestava družine, npr. število družinskih članov in njihova spolna usmerjenost, nima pomembnega vpliva na otrokov razvoj, opozarjajo. Enako učinkovito kot v tradicionalni družini lahko po njihovih besedah pogoje za zdrav razvoj otroku zagotavljajo tudi strukturno drugačne družine.

Kakovost odnosov nad spolom staršev
Pač pa so, kot so navedli, ključni za otrokov razvoj procesi v družini, kot so kakovost starševstva in vzgojni slog, kakovost odnosov in zadovoljstvo z odnosi, medsebojna navezanost in podpora, sodelovanje in harmonija med staršema ter psihosocialno blagostanje staršev.