Kot ključnega v štirici davčnih zakovov je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman izpostavila zakon o dohodnini. Spremembe so usmerjene v izboljšanje konkurenčnosti Slovenije, je povedala. Za delavce, ki jih slovenska podjetja pošljejo na delo v tujino, bo davčna osnova (po uveljavitvi zdaj sprejete zakonodaje) znižana 20 odstotkov od bruto dohodka. Ta razbremenitev bo omejena na 1.000 evrov na mesec, veljala pa bo tako za napotitve v Slovenijo kot tudi za napotitve iz Slovenije.

Manjše spremembe bodo tudi pri normirancih. Finančno ministrstvo je sicer imelo bolj velikopotezne načrte, a je koalicija prižgala rdečo luč. Za normirance ostaja 80 odstotkov priznanih stroškov in 20-odstotna obdavčitev osnove. Določeni pa bodo pogoji za obvezen izstop iz te - sicer enostavne - obdavčitve, ki je zelo privlačna med storitvenimi s. p.-ji. Zavezanec bo moral izstopiti iz te obdavčitve, če bo imel v dveh zaporednih letih skupno več kot 300.000 evrov prihodkov. Zgornja meja stroškov lahko največ 40.000 evrov za popoldanske s. p.-je oziroma 80.000 evrov za običajne s. p.-je.

Vzpostavljajo pa tudi dodatne mehanizme za preprečevanje zlorab - prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali.

13. plača v povprečju višja za 170 evrov
Na pobudo koalicijskih strank bo zvišan znesek 13. plače in božičnice, ki bo oproščen dohodnine. Zdaj se dohodnina ne obračuna do 70 odstotkov povprečne plače, po novem bo celotna povprečna plača. Torej, namesto 1.000 evrov bodo lahko podjetja izplačala 1.600 evrov za uspešnost brez plačila dohodnine, obračunati pa bodo morala socialne prispevke. V gospodarstvu so izračunali, da bo zato neto 13. plača višja za 170 evrov, v povprečju pa naj bi znašala okoli 900 evrov neto.
Prav zaradi te rešitve so predlog novele zakona podprli v NSi-ju, kjer so sicer pripravili svoj predlog sprememb pri dohodnini, saj si želijo zaradi ugodnih gospodarskih razmer zvišati splošno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci. "Ob gospodarski rasti si naši zaposleni to zaslužijo," je menil Jožef Horvat (NSi).

Manjši zavezanci brez blagajn
Še nekaj novosti: študenti in dijaki bodo znova imeli polno olajšavo, 3.302 evra, ta je bila zaradi varčevanja znižana za četrtino. Davčne obveznosti boste lahko sredi prihodnjega leta poravnali tudi s karticami na izpostavah uprav za javna plačila, morda tudi na upravnih enotah. Manjšim zavezancem ne bo treba kupiti davčnih blagajn, še naprej bodo lahko uporabljali račune iz t. i. vezane knjige, ki se torej ne bodo ukinile.

Koalicija zadovoljna, opozicija manj
Podporo rešitvam so napovedali v vseh treh poslanskih skupinah vladne koalicije. "Predlagana novela prinaša kopico zelo dobrih rešitev," je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS), Vojka Šergan (SMC) je bila zadovoljna, da se nadaljuje zmanjševanje obremenitve dela, Janko Veber (SD) pa je kot pozitivne poudaril predvsem rešitve, ki razbremenjujejo zavezance z nižjimi dohodki.

Manj zadovoljni so poslanci Levice, ki v predlogu novele zakona vidijo več škodljivih rešitev, a ji zaradi koristi, ki jih prinaša študentom in ljudem z nizkimi plačami, ne bodo nasprotovali.

Povsem neustrezen pa se zdi predlog novele zakona poslancem SDS-a. "Rešitve niso dovolj pogumne," je ocenil Marko Pogačnik (SDS) ter pojasnil, da je za trenutno visoko gospodarsko rast zaslužno gospodarstvo, tega pa vlada ne zna nagraditi.