Zadnja raziskava Valicona, ki je bila izvedena tik pred referendumi, kaže tudi, da so prav vse parlamentarne stranke izgubile zaupanje precejšnjega dela svojih volivcev.

Stranke vladne koalicije bi zadnjo nedeljo lahko računale kvečjemu na dobro četrtino glasov (27 %), ki so jih dobile na volitvah 2008, stranke opozicije pa na dobri dve tretjini. "Slaba novica za stranke torej, glede na to, da okroglih 60 odstotkov vprašanih meni, da bi morali imeti v Sloveniji predčasne volitve," so v sporočilu za javnost zapisali na Valiconu.

"Politične razmere v državi ne delujejo enosmerno"
Čeprav večina volivcev meni, da bi morali imeti v Sloveniji predčasne volitve, to ne ustreza pravzaprav nobeni stranki. Tudi stranke opozicije, sicer znane po visoki stopnji zvestobe svojih volivcev, namreč ne dosegajo niti 70 odstotkov podpore volilnih baz iz leta 2008. "Politične razmere v državi torej ne delujejo enosmerno. Na strani vladne koalicije so razmere sicer bistveno slabše, če ne celo že kar drastične," pojasnjujejo na Valiconu.

Izsledki raziskave kažejo, da je stranka Zares povsem izgubila zaupanje svojih volivcev iz leta 2008 (le 14 % ali vsak sedmi, ki je to stranko volil leta 2008, bi to stranko volil znova), slabo kaže tudi LDS-u in SD-ju, ki bi ohranili zgolj 30 odstotkov volivcev iz leta 2008. Ker tudi "na drugi strani" številke niso takšne, da bi lahko hiteli na volitve - desnosredinske stranke so izgubile v povprečju vsakega tretjega volivca iz leta 2008 - bi bila šesta najmočnejša stranka, ki bi prestopila prag parlamenta, lahko tisti, ki bi oddali neveljavno glasovnico (po raziskavi bi osvojili 4,7 odstotka glasov). Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2008 je bilo namreč neveljavnih 1,7 odstotka glasovnic, kar je najmanj do zdaj.

Vlada je odločilno vplivala na izid referenduma ...
... vendar ne s predreferendumsko kampanjo - ta je namreč, kot kažejo izidi, vplivala le na 15 odstotkov vprašanih, medtem ko dve tretjini povsem zavračata možnost, da bi kampanja vplivala na njih.

Najpogostejši in s tem najvplivnejši dejavnik je bila osebna presoja, kako bo sprejem ali zavrnitev reforme vplival na njih osebno (48 %) oz. na njihove najbližje (50 %), že naslednji najvplivnejši dejavnik pa je odnos do trenutne vlade Boruta Pahorja (44 %), ter osebno politično prepričanje oz. stališče (prav tako 44 %). Ta dva dejavnika sta s svojo težo prehitela tudi - sicer ne nepomembno mnenje "pomembnih drugih" - da je na njih vplivalo mnenje ljudi, ki jim zaupajo, je namreč odgovorilo 37 odstotkov vprašanih.

Učinek Urške Čepin ...
Za spot z Urško Čepin je slišalo skoraj 90 odstotkov vseh vprašanih, več kot polovica (57 %) jih tudi trdi, da so si ga ogledali. Spot odobrava 10 odstotkov vprašanih, a med temi se jih več kot polovica referenduma niti ni udeležila, 15 odstotkov pa jih je, navkljub odobravanju, glasovalo proti reformi. Enak odstotek, torej 15 odstotkov, jih je na drugi strani glasovalo za reformo, čeprav spota s Čepinovo ne odobravajo.

Upoštevajoč, da je v času pred referendumom le 20 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je spot vplival na njihovo odločitev, odločitev med temi pa je bila še nekoliko bolj proti reformi (85 %), lahko sklenemo, da ta spot vladi res ni prinesel nobene koristi, ter da so z njim dosegli kvečjemu nasprotno.

V družbi Valicon so tri dni pred referendumom anketirali prek spleta vzorec oseb (968 oseb). Iste osebe smo nato k anketi pozvali še v nedeljo in ponedeljek (771 oseb), po koncu referenduma, ter preverili, kako so glasovali, in sicer glede na napovedi, ki so jih dali tri oz. štiri dni pred tem.