O projektu drugi tir je bilo v zadnjih mesecih več razprav v DZ-ju, okroglih miz in posvetov, vpleteni pa so si po vsem tem še vedno enotni le v stališču, da Slovenija drugi tir med Divačo in Koprom nujno potrebuje.

Vlada je zakon v DZ poslala po nujnem postopku, z vetom so ga nato poskušali ustaviti državni svetniki, a so koalicijski poslanci tudi v drugo zagotovili dovolj glasov, da je prestal parlamentarno pot. V državnem zboru so mu sicer nasprotovale vse opozicijske stranke, v razpravo pa se je poleg politike in stroke vključila tudi civilna družba.

Kovačič na čelu nasprotnikov zakona
Najglasnejši nasprotnik zakona o drugem tiru je vodja gibanja Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, ki je hkrati pobudnik referenduma o drugem tiru, razpisanega za 24. september. Odlok o razpisu referenduma je DZ sprejel 4. julija, predlog pristojnega parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, da se referendum izvede zadnjo septembrsko nedeljo, pa so podprli koalicijski poslanci.

Opozicija se je zavzemala, da bi bil datum referenduma razpisan na dan predsedniških volitev, kar so utemeljili s tem, da bi privarčevali okoli tri milijone evrov. Kovačič se je zato obrnil tudi na ustavno sodišče, vendar je to njegovo pobudo zavrnilo.
Kovačič je sicer prepričan, da se da drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje, kot načrtuje vlada. Meni, da obstajajo odlične alternative oz. druge trase, ki ne vsebujejo slepega črevesa in zavoja proti Trstu, ki ga vsebuje vladna trasa. Opozarja tudi na korupcijska tveganja - očita namreč, da projekt ni bil izbran na javnem razpisu, ampak v zaprtem krogu maloštevilne strokovne skupine.

Vladne poteze je Kovačič sicer že večkrat poskušal izpodbiti na ustavnem sodišču, v ustavno presojo bo vložil tudi zakon, če ta prestane referendumsko preizkušnjo, je napovedal.

Tudi opozicija bi drugi tir, a cenejši
Na nogah je tudi opozicija. Najglasnejši so v SDS-u, kjer poudarjajo, da zakon za infrastrukturni projekt sploh ni potreben, volivcem pa bodo poskušali povedati, da ne nasprotujejo drugemu tiru, ampak načinu, ki si ga je vlada izbrala za njegovo gradnjo, s katerim se očitno predvidevajo velika preplačila. V stranki namreč menijo, da je vladna naložba za drugi tir vodena nepravilno, cena projekta, določena z zakonom, pa je previsoka in škodljiva za davkoplačevalce. Prepričani so, da je vlada pripravila zakon, ki omogoča sistemsko korupcijo in napajanje lobijev z denarjem.

V NSi-ju so prepričani, da drugi tir potrebujemo, a ne tovrstne različice, kot jo predvideva sprejeti zakon, in ne za tak denar. Prizadevali so si za obravnavo alternativnih predlogov trase za drugi tir - največkrat je bila na odborih DZ-ja za infrastrukturo omenjena različica profesorja na strojni fakulteti Jožeta Duhovnika.

V Levici nasprotujejo predvsem vstopu zalednih držav v projekt. Po njihovem mnenju je sporno predvsem to, da bomo za gradnjo drugega tira plačali preveč oziroma več, kot če bi bi gradnjo financirali samo iz javnih sredstev, in ne iz javno-zasebnega partnerstva, zaradi nasprotovanja zakonu pa so tako vladi kot pobudnikom referenduma že predlagali nov zakon.

Referendum po mnenju Zavezništva socialno-liberalnih demokratov ne bo rešil nič, saj da drugi tir potrebujemo, bi bila pa po njihovem mnenju potrebna sprememba zakona. Da drugi tir nujno potrebujemo, vendar ne na način, kot je zdaj zastavljen, je prepričan tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek.

Nasprotovanje izbrani trasi
Že odkar je vlada projekt drugi tir označila za prioriteto in pospešila dejavnosti, povezane z naložbo, so se v javnosti pojavile številne kritike vladnih načrtov in tudi več različic umestitve drugega tira v prostor. Avtor ene je že omenjeni profesor Jože Duhovnik, ki meni, da je projekt vlade nesmiseln, ker ne zagotavlja dvotirnosti železniške povezave brez uporabe prehoda prek Kraškega roba.

Sam bi drugi tir med Koprom in Divačo gradil ob že obstoječi progi, razen v odseku proge, ki je zgrajena prek Kraškega roba, kjer je okolje že prizadeto. Ob tem poudarja, da je umestitev popolnoma nove proge, kot predvideva vlada, v tako občutljiv kraški svet bistveno težja.

Poudarja tudi, da je projekt, kakršnega so zastavili v njegovi strokovni skupini, mogoče zgraditi do leta 2022, kar je vsaj štiri leta pred vladnim projektom.

Gospodarstveniki nočejo dodatnih bremen
Med gospodarstveniki pa sta na neodobravanje naleteli podražitev cestnin za tovornjake in uvedba dajatve na pretovor v Luki Koper, s čimer želi država zagotoviti sredstva za financiranje drugega tira. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer zakon sicer podpirajo, so namreč prepričani, da prevozniki dodatnih obremenitev ne morejo več prenesti.

Tudi Luka Koper se zaveda pomena gradnje drugega tira med Koprom in Divačo, saj je uresničitev njene poslovne strategije odvisna prav od tega, kljub temu pa je zakon o gradnji drugega tira po njihovem prepričanju v nasprotju s koncesijsko pogodbo med Luko Koper in državo. Dodatna taksa za pretovor bo obremenila poslovanje družbe, do teh dodatnih stroškov pa se lahko opredelijo le delničarji, so prepričani.

Državni sekretar Jure Leben je sicer napovedal, da bodo pripravili ukrepe, s katerimi naj bi ta dodatek nevtralizirali, prav tako naj bi poskušali najti poravnalne ukrepe, da taksa na pretovor ne bo bremenila poslovanja Luke.

Zahtevali in dobili dvotirno progo
Ploščo pa je obrnila Mestna občina Koper. Konec maja so občinski svetniki na izredni seji soglasno sprejeli deklaracijo, v kateri so odločno nasprotovali uveljavitvi zakona o drugem tiru in podpirali zahtevo za sklic referenduma, pri tem pa občane pozivali, da na referendumu glasujejo proti. Sami so se namreč zavzemali za državno financiranje projekta brez udeležbe tujih držav in gradnjo dvotirne proge.

Gradnja dvotirne proge je bila sicer ena od osrednjih zahtev civilne družbe, zato je vlada na začetku junija s posebnim sklepom zagotovila, da bo gradnja drugega tira omogočala zgradnjo dvotirne proge.

"Tudi tam, kjer bodo predori, bodo cevi speljane tako, da bo mogoča dvotirnost, saj je to zagotovo najboljša rešitev," je dejal premier Miro Cerar. To je pomirilo Koprčane, ki nato zahteve za razpis referenduma niso več podpirali in so se zdaj vključili celo v referendumsko kampanjo in bodo javnost skušati prepričati o potrditvi zakona, saj je po navedbah občine s popravki, ki jih je vlada v projekt vnesla na njihovo pobudo, to ustrezna pot za izvedbo tega projekta, ki bo ključno vplival na gospodarski razvoj njihovih krajev

Trasa kot jo podpirajo v Strokovni skupiuni Jožeta Duhovnika.