Sporni sta dve stvari: ustavni sodniki menijo, da mora imeti vrhovno sodišče med drugim izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid. Ustavni sodniki tudi menijo, da lahko vlada proračunska sredstva za kampanjo porablja zgolj v primeru, če v njej predstavi tako razloge za zakon kot proti njemu. Zakonska ureditev tako čezmerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.

"Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za zakon ali proti njemu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo," v objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Protiustavnost še ne pomeni vpliva na referendum
Ustavno sodišče ni niti ugotavljalo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na ustavno sodišče.

Protiustavnost zakonske ureditve, na podlagi katere je vlada organizirala referendumske kampanje, pa sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid, so zapisali ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno.

Kovačič bi nov referendum
Na drugi strani pa je z odločitvijo sodnikov zadovoljen pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki je s pritožbo zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu sprožil prvi tovrstni referendumski spor v Sloveniji. Edini naslednji logičen korak se mu zdi razveljavitev in ponoven razpis referenduma.

Zavzema se, da bi bil nov referendum razpisan z letošnjimi državnozborskimi ali lokalnimi volitvami. Če pa se bo vrhovno sodišče odločilo, da zavrne Kovačičevo pritožbo, pa se namerava pobudnik referenduma pritožiti na Evropsko sodišče za človekove pravice. Iz vrhovnega sodišča so sporočili, da po prejetju odločbe ustavnega sodišča prioritetno vodijo postopek, ki se nanaša na pritožbo pobudnika referenduma o zakonu o drugem tiru Vilija Kovačiča zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu.

Zdaj je na vrsti vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče bo moralo v referendumskem sporu, ki ga je prekinilo, presoditi, ali so bile konkretne dejavnosti, ki jih je vlada izvajala v referendumskem postopku, v skladu z razlogi iz odločbe ustavnega sodišča. "Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oz. bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu," še piše v odločbi.

Ustavni sodniki so vrhovnemu sodišču pri odločanju o zadevi dali tri možnosti: lahko po navodilu ustavnih sodnikov zavrne pritožbo Vilija Kovačiča, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oz. ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja, lahko tudi ugodi Kovačičevi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi nov referendum, če ugotovi nepravilnosti v postopku, ki so ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča bi moral DVK v dveh dneh določiti nov datum glasovanja, pri čemer bi moral glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.

Tretja možnost je, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.

Ob tem so ustavni sodniki državnemu zboru še naložili, da mora ugotovljene protiustavnosti zakonov odpraviti v enem letu

"Drugi tir ne sme biti pokopan"
Premier Miro Cerar pa pravi, da je nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala praktično od osamosvojitve naprej, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje. Vlada bo po premierjevih besedah spoštovala odločitev vrhovnega sodišča glede referendumskega postopka v primeru zakona o drugem tiru, želi pa si čimprejšnjega začetka gradnje projekta, ki je trenutno v mirovanju. "Drugi tir ne sme biti pokopan, če bo, bo pokopana Slovenija, na transportnem zemljevidu nas ne bo," je dodal. Projekt je tik pred izvedbo, zanj je Slovenija pridobila tudi veliko evropskih sredstev. "Gre za mesece, ki so za nas lahko usodni."

Podobno so v odzivu na odločitev ustavnega sodišča zapisali na ministrstvu za infrastrukturo. Poudarjajo, da je ustavno sodišče odločalo o ustavni skladnosti dveh referendumskih zakonov, ne pa tudi o veljavnosti referenduma o drugem tiru, o čemer bo odločalo vrhovno sodišče. "Ministrstvo verjame, da bo zakon o drugem tiru uveljavljen, zato izvaja tiste aktivnosti, ki so potrebne, da se projekt izgradnje drugega tira v celoti realizira takoj po odločitvi vrhovnega sodišča," so zapisali na ministrstvu in dodali, da ne želijo izgubiti priložnosti, da Slovenija postane logistična platforma za Evropo in svet.

Brglez: Sodišče naredilo korak predaleč
Po mnenju predsednika državnega zbora Milana Brgleza je ustavno sodišče naredilo korak predaleč, ko je državnemu zboru odvzelo pravico za razpis referenduma. Brglez meni, da je peta točka sodbe ustavnega sodišča izjemno problematična, saj državni zbor nima več pravice razpisa referenduma, ampak bo zdaj to storila Državna volilna komisija.

Glede na to, da razpis referenduma po njegovih navedbah ni samo tehnično vprašanje, ampak tudi vsebinsko in politično, meni, da je ustavno sodišče s to odločitvijo naredilo korak predaleč, kar se odraža v izvotlenju pristojnosti državnega zbora, da razpiše referendum. Odločitev sodišča je po predsednikovih navedbah še toliko bolj nenavadna upoštevaje dejstvo, da ustavno sodišče ni razveljavilo 22. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi. "Vsekakor menim, da bo to zmanjševanje pristojnosti DZ-ja v prihodnje težko odpraviti in popraviti," je še pojasnil predsednik DZ-ja.

Toplak: Sankcija mora biti razveljavitev
Kaj sledi? Profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Jurij Toplak meni, da je vlada ignorirala mednarodne standarde in si za referendumsko kampanjo o drugem tiru dodelila 97.000 evrov. "Današnje situacije ni zakuhal Svet Evrope ali Državljan K, ampak le vlada. Odločba je jasna: prepovedana pomoč le eni strani je doping, in če je prišlo do dopinga, mora biti sankcija enaka kot pri dopingu: razveljavitev," je jasen.