Organizacija refrenduma bo stala okrog 3,5 milijona evrov, medtem ko bo šlo tudi za kar velik logistični zalogaj. Marko Golobič, predsednik državne volilne komisije, za MMC pojasnjuje, da seveda organizacija jesenskih volitev ne bo ogrožena, da pa bodo morali kar napeti sile za organizacijo referenduma. Vseeno so tega vajeni, saj kot pravi, "ne gre za prvi referendum, ki jim je tako na hitro padel na mizo".

Golobič, ki je za novico o referendumu izvedel v četrtek ravno na našem teletekstu, je pojasnil, da o podrobnostih še ne ve veliko, a je pomembno čim prej izvedeti, kako nameravajo najprej referendum sploh razpisati, saj je to mogoče narediti s pomočjo posebnega zakona ali pa z odlokom. Kot je od ministra za regionalizacijo izvedel MMC, bo uporabljena druga možnost.

Debate o referendumu segajo že v januar, ko je referendum predlagal Zares, a je predlog doživel neslaven konec, saj ga stranke niso podprle. SDS je menil, da gre za zavlačevanje sprejema pokrajinske zakonodaje, ko pa je to z nadgraditvijo vseeno podprl SD, pa se je odzval tudi premier Janez Janša, ki je dejal, da "gre zgolj za trošenje denarja in zavajanje ljudi." Menil je tudi, da je politični motiv te poteze, da se projekt v tem mandatu ne izpelje.

Tudi v SLS-u poudarjajo, da je referendum za junij razpisan zato, da bi bilo mogoče pokrajinsko zakonodajo sprejeti še v tem vladnem mandatu. Dodajajo, da se jim vprašanje o številu pokrajin ne zdi primerno za odločanje na refenedumu.

Zdaj je zgodba drugačna. Kot je za MMC pojasnil vodja SDS-a Jože Tanko, bi zgodnji referendum, torej ne jesenski, omogočil, da bi v tem mandatu določili "zemljevid", ki je problematičen, naslednja vlada pa bi dobila "moralno" zavezo, da sprejme vso potrebno zakonodajo. Finančni vidik referenduma pa pojasnjuje na naslednji način: "So pa finančne posledice nesprejetja pokrajinske zakonodaje v tem mandatu bistveno večje kot stroški referenduma." Voljo volivcev o pokrajinah in njihovih imenih bodo v SDS-u upoštevali. Zakaj predlog referenduma ni bi podprt že pozimi? SDS-ov vodja poslancev in tudi minister za lokalno samoupravo pojasnjujeta, da zato ker ni bil podan konkreten predlog.

13 posamičnih referendumov ali en referendum na 13 območjih?
Dilema je tudi v tem, če bo razpisanih 13 posamičnih referendumov ali bo šlo za en referendum na 13 območjih, kar pomeni, da bo od tega odvisno tudi referendumsko vprašanje. Kot je bilo že pojasnjeno, bo v vsaki pokrajini različno referendumsko vprašanje, in sicer, če se volilni upravičenec strinja, da se na območju določene/-ih občin ustanovi pokrajina, kot je to zapisano v vladnem predlogu. Ker je referendum posvetovalni, zaveze za DZ ne bo, bo pa iztočnica za dokončno razdelitev države po pokrajinah ali kot pojasnjuje Golobič: "Gre za na najširši mogoči način izvedeno javno anketo."

Kot je za MMC pojasnil minister Žagar bo šlo za referendum, ki bo potekal na celotnem območju Slovenije, v vsaki regiji, ki je v predlogu pa bodo spraševali, ali se strinjajo s predlogom, v regijah, kjer je sporno ime pa tudi o imenu. Žagar še pravi, da lahko občine razpišejo vzporedno tudi svoje referendume in izvolijo svoj predlog, ob tem pa ne vidi razloga, zakaj ne bi sprejemali splošne volje. Za to se je denimo že odločila Ilirska Bistrica. Rezultate referendume bodo gledali po občinah, to pa jim bo v pomoč predvsem v mejnih občinah.

Predvolilna poteza ali nujnost?
Strankarski odzivi so različni. Medtem ko koalicija upa, da bodo s pomočjo refrenduma odpravili pomanjkljivosti predloga in začrtali zemljevid, pa opozicija v tem vidi v veliko primerih le predvolilno potezo vlade. Kot je pojasnil vodja poslancev SD-ja Miran Potrč gre le za dejanje obupa koalicije pred volitvami in da tudi predlog ni primeren. Pravijo, da gre zdaj za nepotreben strošek, obenem pa meni še, da bi moral imeti referendum možnost izbire med 3, 6, 8, 12 ali 14 pokrajinami.

V SNS-u in Lipi odgovarjajo, da bi bil referendum smiseln le na dan volitev, pa tudi sicer so proti predlogu 13 pokrajin, saj hočejo, da bi bilo to število manjše. Na LDS-u pa pravijo, da vladni predlog in referendum silita ljudi k sprejetju njihovega kocepta, število pokrajin in pristojnosti pa bodo kljub temu ostali nerešeni, ne strinjajo se tako tudi z referendumom, še manj pa s tem, da bi bil to na dan volitev, saj bi to zameglilo izbiro na volitvah in vprašanje o pokrajinah. V Zaresu so mnenja, da je referendum problematičen tudi zato, ker se ljudje ne bodo mogli izrekati o tem, če so ali niso za regionalizacijo, strinjajo pa se tudi z SD-jem, da bi povprašali o številu pokrajin, temu pa bi dodali še vprašanje o pristojnosti in financiranju pokrajin. O številu pokrajin bi ljudi povprašali tudi v stranki Lipa.

Strankarska zmeda je torej velika, volivci pa so prepuščeni ugibanju, kdo vleče kakšne poteze. Dejstvo je, da je bila najprej za referendum opozicija, proti pa vlada, zdaj pa je obratno, argumenti pa so si skoraj neverjetno podobni.

Mitja Kandare