Poslanec Aleksander Zorn (SDS) je uvodoma povedal, da se bodo danes "dajali predvsem o tem, ali naj referendum bo in kaj je z ustavno presojo, ker je neki uradnik odločil, da je zakon v nasprotju z ustavo, za kar pa je pristojno le ustavno sodišče".
Povedal je, da je sporno arhivsko gradivo nastalo pred samostojno Slovenije in se nanaša na takratno ureditev ter organizacije. "Tu ne gre za to, da bi bili ogroženi nacionalni interesi Slovenije, tega argumenta do danes še nismo dobili obrazloženega. V teh dokumentih se je gotovo zasnovalo marsikaj, kar velja še danes in mora ostati skrito, tudi razne gospodarske navezave. Zato je skrivanje tega gradiva očitno v interesu gospodarskih povezav, starih fantov in še koga drugega," meni Zorn.
Predlagal je, da se referendum priključi tistim, "ki so že pred vrati in bo zato cenejši, do državljanov manj ciničen in časom primeren".
Širc: Referendum je delovanje proti lastnemu narodu
Ministrica za kulturo Majda Širca mu je oporekala, rekoč, da uradnik ni odločal, da je zakon v neskladju z ustavo, ampak je odločitev zadržal, dokler se zadeva ne preuči na drugačen način, ko bo gradivo dostopno pod posebnimi pogoji.
"Ne gre za interes skrivanja ali neetično dejanje," je dejala in dodala, da predlog lahko razumemo tudi kot delovanje proti lastnemu narodu, saj novela ščiti nacionalni interes in se na državljane prelaga odločitev o zahtevnem ter vsebinsko pomembnem vprašanju.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da gre v tem primeru za malce specifičen primer, saj bo moralo ustavno sodišče presojati zdajšnji zakon in novelo.
Kumer: Metode opozicije - stara šola SDV-ja
Poslanec Dušan Kumer (SD) pa je pripomnil, da je osnova za referendum ustavna obtožba predsednika Danila Türka, kar pa je "stara šola SDV-ja". Pojasnil je, da so pobudo za ustavno presojo referenduma podali, ker menijo, da je pred kratkim sprejeta zakonska novela razrešila neustavno stanje, ki jo je povzročal stari zakon. Njegova vrnitev bi po njegovem mnenju pomenila tudi kršenje človekovih pravic .
Poslanka SD-ja Darja Lavtižar Bebler je Zornu očitala politične manipulacije zaradi očitka mnenja zakonodajne-pravne službe. "To počnete bodisi zaradi namena, da zavajate, ali pa da ne znate brati, kar vam lahko oprostim," je dejala in pridala, da gre za erozijo pravne države ter spodkopavanje zaupanja v institucije države. Zorn ji je na to odgovoril, da je povsem zgrešila kontekst in da istočasno sama "trosi floskule". Rudolf Petan (SDS) pa je predlagatelje ustavne presoje obtožil, da ustavno sodišče sprašujejo, ali se mora pri nas spoštovati zakon, in dejal, da ne razume naglice zapiranja arhivov.
Pozneje je sprožil tudi ogorčenje predsednice odbora Majde Potrate z izjavo, da je bil Arhiv zagotovo povsem odprt, ko je bilo gradivo iz arhiva prenesno v kabinet predsednika vlade, kjer "se lahko samo, tako kot vsi drugi, sprašujem, ali so bili prisotni stroji za rezanje papirja." S tem se je odzval na besede Kumra, da je bil Arhiv tudi pod Janševo vlado zaprt, Širca pa je zaradi te izjave zahtevala, naj se ta del magnetograma pošlje kabinetu premierja, saj da gre za hudo obtožbo, za katero naj predsednik vlade zahteva tudi opravičilo.
Referendum želi opozicija
Razpis referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih zahtevajo poslanci SDS-a in SNS-a, koalicijski poslanci pa so že napovedali, da bodo vložili predlog, da o zahtevi za referendum presodi tudi ustavno sodišče. O tem je bil namreč sklenjen dogovor na torkovem kolegiju pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Koalicija bo zahtevala, da o predlogu že popoldne razpravlja odbor za kulturo.

Zvonko Černač (SDS) je v imenu predlagateljev referenduma pojasnil, da menijo, da je v interesu javnosti, da staro udbovsko gradivo nekdanje tajne politične policije, ki je tudi v skladu z razsodbo vrhovnega sodišča iz leta 2002 v enem delu delovala kot teroristična organizacija, ostane javno in da se vsi dvomi, ki se pojavljajo v zadnjih dneh v povezavi z izjavami oz. lažmi predsednika države, razčistijo.