V referendumski kampanji je bilo največ polemik glede tega, ali novela zakona o RTV-ju prinaša depolitizacijo javnega RTV-ja. Nasprotniki novele zakona o RTV trdijo: namen novele zakona o RTV-ju Slovenija ni depolitizacija javnega RTV-ja, ampak menjava trenutnega vodstva RTV-ja. Vladna stran, ki je pripravila zakon, pa nasprotno pravi: namen novele je umik politike iz javnega RTV-ja.

Po zdaj veljavnem zakonu 21 od 29 članov programskega sveta imenujejo poslanci državnega zbora. Če bi bila uveljavljena novela zakona o RTV-ju, pa državni zbor ne bi imenoval niti enega od skupno 17-tih članov novega Sveta. Z dnem uveljavitve zakona bi mandat prenehal članom programskega in nadzornega sveta, generalnemu direktorju ter direktorjema radia in televizije.

Pri sestavi Sveta smo v kampanji slišali naslednji mit: Zaposleni bodo večinsko zastopani v novem Svetu RTV-ja.
To ne drži. V 17-članskem Svetu RTV-ja bi bilo šest predstavnikov zaposlenih. Pet predstavnikov bi zaposleni na RTV izvolili na neposrednih volitvah. Enega pa bi imenoval Svet delavcev. Preostalih 11 članov sveta bi bilo predstavnikov javnosti, ki bi jih imenovale različne institucije, kot sta SAZU in varuh človekovih pravic.

V kampanji smo slišali tudi: Novela ukinja nadzor poslovanja.
Zdajšnji programski in nadzorni svet se združujeta v Svet RTV, torej enoten organ upravljanja in nadzora. Svet bo imel posebno posvetovalno telo – to je petčlanski finančni odbor. Sestavljali ga bodo strokovnjaki, ki morajo imeti najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja financ.

V referendumskih soočenjih smo pogosto slišali mit: Z novelo zakona se bo zvišal RTV-prispevek.
To ne drži. Novela zakona o RTV Slovenija v prispevek ne posega in ga ne omenja. To pomeni, da se z uveljavitvijo zakona prispevek ne bi povečal.