Mnenja so soočili Franci Kindlhofer (Zbor za republiko – Inštitut za analize in dialog), Tino Mamić (Združenje novinarjev in publicistov), Rajko Fajt (član Državnega sveta RS, prijavljen kot fizična oseba), Peter Gregorčič (predsednik programskega sveta RTV Slovenija, prijavljen kot fizična oseba), Sandra Bašić Hrvatin (Zavod za kulturo in raznolikosti Open), Kristina Krajnc (Zavod raziskovalni inštitut 8. marec), Petra Lesjak Tušek (Društvo novinarjev Slovenije).

Soočenje je vodila Vida Petrovčič.

Če bo zakon obveljal, bo imela RTV Slovenija nov organ upravljanja in nadzora hkrati – združena v novem svetu. Ta bo imel po novem 17 članov, namesto zdajšnjih 29 v sedanjem programskem svetu in enajstih v sedanjem nadzornem svetu. Novi svet bo imel od sedemnajstih članov kar šest od zaposlenih na RTV, to je več kot ena tretjina, ti bodo nadzirali sami sebe. Nikogar v novi svet RTV Slovenija ne bodo imenovali na splošnih volitvah izvoljeni poslanci državnega zbora.

Novela zakona o RTV Slovenija je bila sprejeta 14. julija letos, brez javne razprave, po nujnem postopku, ki je združil drugo in tretjo fazo. Da gre za protiustaven zakon, ki ne bo prestal testa sorazmernosti in predstavlja samovoljo oblasti, saj posega v trajanje mandatov, ocenjuje v četrtkovem tiskanem izvodu časopisa Finance pravnik Matej Avbelj.

Neustavnost zakona o RTV Slovenija?

Peter Gregorčič je v uvodu povedal, da se strinja s profesorjem Avbljem. "Govoril sem z mnogimi uglednimi pravniki, ki povsem pritrjujejo temu, kar je Avbelj pogumno zapisal v Financah. Naj povem, zakaj pogumno, zato, ker so mi vsi zatrjevali, da če bi to javno izrazili, bi to škodovalo poslu, da se bojijo maščevanja trenutne oblasti, to je meni izjemno povedno, ne želim si živeti v državi, kjer bi lahko izražanje stališč priznanih strokovnjakov komur koli škodovalo," je povedal.

Sandra Bašič Hrvatin je nadaljevala z besedami, da jo zelo veseli, da se je Avbelj vključil v razpravo o sprejemanju zakona o RTV Slovenija. "Od tako uglednega pravnika bi pričakovala, da se o zadevah, o katerih piše, pravno pouči. Vse navedbe v njegovem tekstu je Pravna mreža za varstvo demokracije utemeljeno zavrnila in pokazala, da zakon takšen, kot je, ni protiustaven," je povedala in ob tem pojasnila, da se zavzema za potrditev zakona na referendumu. Vprašala se je, zakaj se je v oddaji pokazal zgolj dolg insert Avbljevih argumentov, protiargumentov Pravne mreže za varstvo demokracije pa ne. Za volivce bi bilo po njenih besedah izjemno pomembno, da izvejo, zakaj to, kar pravi Avbelj, ne drži.

Rajko Fajt je prepričan, da je govorjenje o "popolni depolitizaciji" nesmisel. "30 let živim in delam s tole politiko in popolnoma nepolitičnih ljudi enostavno ni. Kar je Avbelj zapisal, smo obravnavali tudi v državnem svetu in zavzeli podobna stališča, zato je bil tudi veto takrat sprejet. Prej se je vedelo, DZ je imenoval teh 16 predstavnikov, medtem ko če pogledamo, kdo so tisti, ki bodo sestavljali 17-članski svet, se zastavlja vprašanje, ker je bil zakon tako na hitro sprejet, kdo je bil tisti, ki je odločal, širše razprave ni bilo," je dejal. Čudi se tudi nujnemu postopku, kot da imamo v državi "vojne razmere".

Kristina Kranjc je opozorila, da je "politizacija" jedro težave. "Podala bom tri konkretne primere, zakaj je trenutni zakon neustrezen in kaj omogoča. Direktor vladnega komuniciranja je postal direktor javne televizije, nekdanja piarovka nekdanjega predsednika vlade je zdaj urednica informativnega programa, programski svetniki pa javno govorijo o tem, da jih 21 glasuje kot 'en mož' in se s tem hvalijo. To ni pluralnost, ki bi jo javni medij moral vsebovati, to ne vodi v kakovostne novice in program," je navedla in dodala, da novi zakon prinaša to, da strankarska politika v DZ-ju ne bo več imenovala nikogar. Politika naj se umakne z RTV-ja, je sklenila.

Tino Mamić je dejal, da je jasno, da nova vlada na hitro spreminja zakon zato, ker ji ne ustreza vodstvo RTV-ja. Težava po njegovih besedah pri tem pa je, ker je umanjkala široka javna razprava. "Nekatere stvari so tudi dobre, recimo da se zmanjša število članov sveta, to je pohvalno, ne gre za to, da bi rekli, da je prejšnji zakon zanič in ta dober ali obratno, a to je treba drugače reševati, ne na takšen političen način," je povedal. Eno je, če depolitizacijo zahteva civilna družba, ko pa to izjavi politika, se je po njegovem mnenju "treba ustrašiti".

Petra Lesjak Tušek je opozorila, da so razmere na RTV Slovenija "alarmantne in urgentne". "V DNS-ju smo se v kampanjo vključili zato, ker ocenjujemo, da so razmere za novinarstvo, za opravljanje novinarskega poklica, za profesionalizem in etične standarde alarmantne do te mere, da je nujen hitri postopek," je pojasnila in dodala, da to ni nič nenavadnega, saj da je nujni postopek eden od ustaljenih in zakonsko predvidenih. "To potrjujejo v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so tudi ugledni pravniki, če smo z enim že začeli," se je tudi ona obregnila ob dejstvo, da je bilo v uvodu prikazano zgolj Avbljevo odklonilno mnenje.

Franci Kindlhofer pa je dejal, da mu je zelo všeč Avbljeva misel, ki je bila v uvodu izpostavljena, češ da je vseeno, kako bo referendum na koncu izpadel. "Ker ta zakon je protiustaven, če bo naše ustavno sodišče funkcioniralo po standardih evropskih ustavnih sodišč, potem bo moralo ta zakon zavreči. Ta zakon na dveh mestih krši ustavo, prvič procesualno in drugič vsebinsko. Tudi če se ne spuščamo v vsebino zakona, je že sam proces sprejemanja zakona v parlamentu zelo sporen," je poudaril.

Dve vlogi generalnega direktorja

V oddaji so predvajali tudi izjavo generalnega direktorja RTV SLO Andreja Graha Whatmougha, ki se je kot fizična oseba vključil v kampanjo, a sta ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za pravosodje podala mnenja, da je Grah Whatmough v konfliktu interesov.
Voditeljica Vida Petrovčič je Petro Lesjak Tušek vprašala, ali se ji ne zdi izločitev generalnega direktorja iz kampanje nedopusten poseg v referendumsko kampanjo. Lesjak Tušek je dejala, da generalni direktor ne more hkrati opravljati dveh vlog. V društvu menijo, da je prisoten konflikt interesov in "očitno nas v tej državi več tako misli". Poudarila je tudi, da je v kampanji prisoten, če med soočenjem predvajajo njegovo izjavo.

Po Gregorčičevem mnenju dejstvo, da je vabilo generalnemu direktorju preklicala odgovorna urednica informativnega programa, ruši tezo zagovornikov novele zakona, da si je vodstvo podredilo urednike. Meni, da je Jadranka Rebernik vabilo Grahu Whatmoughu preklicala, ker je "čutila pritisk od vlade".

Novela zakona po mnenju voditeljice ne rešuje vprašanja financ. Bašić Hrvatin meni, da mora ustanovitelj, torej država, javnemu mediju zagotoviti institucionalno, uredniško in finančno neodvisnost, in sicer na način, da politika nima vpliva na imenovanje ljudi, ki bodo javni medij nadzorovali, in na programske vsebine. Finančno neodvisnost pa mora javnemu mediju zagotoviti tako, da zagotovi vire, ki delovanje RTV SLO pokrijejo neposredno. Gregorčič se je strinjal, a ima drugačne poglede, kako to doseči. Meni, da je nedopustno, da se predsednik vlade Robert Golob ne želi pogovarjati o pomoči javnemu zavodu glede draginje, dokler ne bo uveljavljena novela. To ga spominja na zgodbo s Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Vabljeni k ogledu celotne oddaje.