Kot je poudaril Zvonko Černač, so vsi trije zakoni škodljivi tako za ljudi kot za državo in jih je zato treba v nedeljo zavrniti. Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi po njegovih besedah "blokira" pravice, ki so bile na bistveno višji ravni uzakonjene z lani sprejetim zakonom.

Da je zakon iz lanskega leta neizvedljiv, po njegovih besedah ne drži. Zelo natančno namreč določa prehod v nova razmerja, v nova višja upravičenja, je dejal Černač. Dodal je, da je bilo že v času prejšnje vlade sprejetih osem od devetih podzakonskih aktov, da deveti ni bil sprejet, pa je odgovornost sedanje vlade.

"Če bi delo nadaljevala prejšnja vlada, se mi danes o tem sploh ne bi pogovarjali, zakon bi se v polni meri začel izvajati s 1. januarjem prihodnje leto," je prepričan Černač, ki je tudi zagotovil, da so imele pravice podlago tudi v financah, in kot laž označil navedbo, da pred letom dni sprejeti zakon zahteva 24-mesečno zavarovanje, da bi ljudje te pravice sploh lahko pridobili. Po njegovih navedbah je bilo jasno določeno, da so vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani tudi za dolgotrajno oskrbo in jim gredo vse pravice.

Alenka Jeraj je v povezavi z novelo zakona o RTV Slovenija poudarila, da ne držita navedbi, da se bo na novo uredilo RTV, ki bo apolitičen, in da se daje večja moč civilni družbi. Po njenih besedah je bila podobna ureditev že 90. letih, "ko naj bi t. i. civilna družba predlagala ljudi, a je bil tisti programski svet kar dvakrat najbolj političen". Kot je pojasnila, je programski svet takrat vodil Janez Kocijančič, ki ga je predlagal olimpijski komite, a so vsi vedeli, da je zalo aktiven politik.

Jeraj je bila kritična, da se kot predlagatelje članov sveta izključuje gledalce, poslušalce in se predlagateljstvo dodeljuje nekaterim, ki jih izvoli politika. "Torej delamo samo neki obvod," je ugotavljala poslanka. Prepričana je, da si vlada "postavlja svoj svet RTV Slovenija, ki ga bo na ta način obvladovala in bo bolj političen, kot se očita do zdaj".

Branko Grims pa je ob spremembah zakona o vladi izpostavil finančne posledice za davkoplačevalce, pri čemer po njegovih besedah ne gre le za tri dodatne ministrske plače, ampak bo vsako ministrstvo ustvarilo svoj birokratski aparat, treba bo zagotoviti materialne pogoje, končna posledica pa bodo dodatne, višje postavke v proračunu, saj vsako ministrstvo tekmuje, da zajame čim večji delež proračuna, je dejal Grims.