"Danes smo glede vprašanj prišli zelo blizu, vendar ne dovolj, da bi rekli, da je bil ta sestanek dovolj, da ima slovenska politika enotno mnenje glede volumna pripomb, ki jih bo dala Evropski komisiji. /.../ Zmenili smo se za najpomembnejše, zdaj gre za vprašanje obsega pripomb, ki jih bomo dali, zato da ocenimo, kaj bi bilo v danem trenutku najprimerneje glede na status tega procesa," je po sestanku dejal predsednik vlade in napovedal, da se bodo posveti v enaki sestavi nadaljevali v torek.
Pahor: To je drugi velik korak za razrešitev vprašanja meje
Pahor je pojasnil tudi, da je bilo srečanje namenjeno prav pripravi dopolnil, ki jih bo Slovenija poslala evropskemu komisarju za širitev. Obenem je izrazil upanje, da se bo to zgodilo do konca prihodnjega tedna. Prepričan je, da je po sporazumu Drnovšek-Račan to drugi velik poskus Slovenije in Hrvaške, da rešita vprašanje meje, zato si je treba po njegovih besedah vzeti potreben čas. Kot je še dodal, ne gre za zadnji Rehnov predlog.
Rehnov predlog ni ultimat
Že pred sestankom predsednikov parlamentarnih strank je bilo jasno, da slovenska politika takega predloga evropskega komisarja za širitev ne bo podprla. V SDS-u so opozorili, da je predlog za Slovenijo slab, saj ne vključuje niti glavnih zahtev, pri katerih vztraja Slovenija. Podobno menijo tudi v SLS-u in SNS-u, pripombe na osnutek sporazuma pa imajo še v koalicijskem DeSUS-u, poroča Radio Slovenija.
Bruselj: To je domača zadeva Slovenije
V Evropski komisiji rezultata sestanka slovenskega političnega vrha ne komentirajo. "To je domača zadeva Slovenije," so poudarili in ponovili, da komisar Rehn "upa na pozitiven odgovor obeh strani".
Jandroković: Predlog kompromisen
Najspornejše točke v Rehnovem predlogu so naslednje: namesto stika Slovenije z odprtim morjem omenja režim plovbe, namesto skupnega se predvideva ločeno reševanje kopenske in morske meje, namesto načela pravičnosti pa se omenja uporaba mednarodnega prava. Od Slovenije se tudi zahteva, da že takoj ob podpisu sprosti blokado hrvaških pristopnih pogajanja z Evropsko unijo.
Na drugi strani je hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković predlog evropskega komisarja za širitev označil kot kompromisen. Dejal je tudi, da gre za zadnji predlog, zato ne bi bilo dobro, da ga katera koli stran zavrne.
Tudi Hrvaška ni popolnoma zadovoljna, saj je želela v Haag
Glede na to, da bo po napovedih Slovenija dala nanj pripombe, je Jandroković na novinarsko vprašanje, ali bo tudi po teh pripombah Zagreb pripravljen iskati kompromis, vztrajal, da je to že kompromisni predlog, s katerim niti hrvaška stran ni stoodstotno zadovoljna. Sami so si namreč želeli vprašanje meje reševati na Meddržavnem sodišču v Haagu.
"Če bi znova začeli pogovore o dopolnilih predloga, bi obe strani znova predstavljali tisto, kar smo verjetno že slišali v zadnjih treh mesecih," je dodal. Poudaril pa je, da bo slovenska stran ravnala v skladu s svojimi interesi in za to tudi prevzela odgovornost.
Kot je še dejal vodja hrvaške diplomacije, pomeni predlog po mnenju Zagreba dobro podlago za obe strani, na njegovi podlagi pa je mogoče najti rešitev za vprašanje meje. Hrvaška verjame tudi, da bodo po podpisu sporazuma odpravljeni vsi zadržki do hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem.
Bruselj še čaka na formalni odgovor Zagreba
Evropska komisija še čaka na formalni odgovor iz Zagreba, saj jo je Jandroković o odločitvi, da Hrvaška predlog podpira, obvestil le po telefonu. "Smo v rednih stikih na vseh ravneh z obema stranema. K včerajšnji izjavi o hrvaškem odgovoru ni kaj dodati," so dejali v Rehnovi tiskovni službi in dodali, da pozdravljajo odločitev hrvaških voditeljev.
B. K./M. N.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje