Čeprav je dokument strogo zaupen, smo o nekaterih podrobnostih predloga vprašali profesorja na fakulteti za družbene vede Milana Brgleza in uradnega govorca MZZ-ja Milana Balažica.

Po poročanju medijev naj bi bile najspornejše tri točke Rehnovega predloga: namesto stika Slovenije z odprtim morjem se omenja režim plovbe, namesto skupnega predvideva ločeno obravnavanje kopenske in morske meje, namesto načela pravičnosti pa omenja uporabo mednarodnega prava. Poleg tega naj bi morala Slovenija po podpisu predloga umakniti blokado Hrvaške za njen vstop v EU.

Brglez: Kritična je formulacija predloga
Brglez je pojasnil, da je predmet spora točka, do katere sega meja z odprtim morjem. Zdaj naj bi bila pomembna le formulacija sporazuma, "ki pa še ni jasna, zato menim, da se bo v nadaljnjem postopku delalo ravno na tem". Ob tem je Brglez izpostavil datum 25. junij 1991, od katerega "noben akt, tudi kar je Hrvaška vnesla v celotni pogajalski proces približevanja EU, kot tudi arbitraža ne bo več zavezujoča za drugo stran, torej tudi ne za Slovenijo".

Deblokada Hrvaške po podpisu je mogoča
Prva tako je za MMC Brglez potrdil, da Rehnov predlog res vsebuje tako uporabo mednarodnega prava kot pravičnost, saj je to temelj, na podlagi katerega se bo presojalo. "Po drugi strani pa je res, da predlog predvideva, da bi se blokada (op. p. Slovenska) umaknila že s podpisom sporazuma, in ne z njegovo ratifikacijo. Ta proces še ni končan, tako da je mogoče, da bo deblokada nujna tisti trenutek, ko bi takšen sporazum sklenili in ratificirali v obeh parlamentih."

Brglez ugibanja o ločenem reševanju meje ni želel komentirati, meni pa, da bi bilo za Slovenijo ugodneje, če bi pri vprašanju meje upoštevali tako kopenske kot morske omejitve. Reševanje vprašanj odprtega morja z režimom plovbe pa je po njegovih besedah že interpretacija tega, kaj bo sporazum na koncu pomenil. "Dejstvo pa je, da ko enkrat pride do sporazuma, morajo arbitri sami interpretirati, kaj točno to pomeni."

Včerajšnji odziv Hrvaške na Rehnov predlog ocenjuje pozitivno. "Bomo pa videli, kako se bo celotni predlog končal. Znam si predstavljati, da bo Slovenija dala neko pozitivno mnenje z določenimi pogoji."

Balažic: Hrvaška je bila tista, ki je zavlačevala
Uradni govorec z MZZ-ja Milan Balažic je za MMC razkril, da naj bi bil Rehnov predlog v javnosti razkrit že v petek, najpozneje pa na začetku prihodnjega tedna, ko bosta o njem razpravljala vlada in odbor za zunanjo politiko.

Tako kot Brglez in Žbogar tudi Balažic hrvaško sprejetje Rehnovega predloga ocenjuje kot pozitivno (vsebinsko se ni hotel opredeliti), saj to omogoča nadaljevanje postopka. "V dosedanjem postopku je bila hrvaška stran tista, ki si je jemala čas, da je zadeva trajala tri mesece."

Katja Štok