Rektorji treh univerz so javno vprašanje na ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Turka, ali bo upošteval sklep DZ-ja in namenil dodatnih 16 milijonov evrov za izvedbo študijskih programov visokega šolstva, naslovili že 23. decembra lani. Stane Pejovnik in Danijel Rebolj pa sta vprašanje zastavila znova.
Navedbe na spletni strani ministrstva, da gre pri dodatnih 16 milijonih evrov za visoko šolstvo v letu 2013 in za znanost v letu 2014 za sredstva, ki jih je DZ sprejel s primarnim namenom, da prepreči beg možganov, po njunih navedbah predstavljajo "grobo zavajanje javnosti".
Pojasnila sta, da je DZ ob sprejetju proračuna potrdil tudi sklep, da se pri ministrstvu za izobraževanje v okviru programa višje in visokošolsko izobraževanje povečajo sredstva za podprogram Dejavnost visokega šolstva za 16 milijonov evrov. V pojasnilu k tej določbi pa je navedeno, da bodo s tem "zagotovili izvajanje visokošolskega izobraževanja v letu 2013 ter izvedbo programov prve in druge stopnje v zakonskih okvirih", navajata rektorja.

Le izigravanje DZ-ja?
Turk ima po njunih besedah vso pravico in celo dolžnost, da iz proračuna ministrstva nameni dodatna sredstva za preprečitev bega možganov, "vendar bi pričakovali, da boste že v osnutku proračuna zahtevali dodatna sredstva v ta namen". "Vašo sedanjo reinterpretacijo navajanja negativnih posledic bega možganov lahko razumemo le kot poskus izigravanja volje poslancev, ki je v zgoraj citiranem amandmaju povsem nedvoumno izražena," sta prepričana rektorja.
Dotaknila sta se tudi poziva ministrstva k zmanjšanju števila vpisnih mest na programih humanistike, umetnosti, družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Če minister meni, da je število študentov na omenjenih področjih previsoko, pričakujeta, da bo za ta področja najprej omejil koncesije zasebnim fakultetam, še poudarjata rektorja.

Turk: Milijoni gredo za visoko šolstvo
Minister Turk pa je ob robu ogleda pogorele šole v Kočevju vnovič pojasnil, da bo omenjenih 16 milijonov evrov do zadnjega evra šlo za znanost in visoko šolstvo, vendar nekoliko "ciljano". "Za to, da poskušamo vplivati na pomladitev in odpiranje perspektiv tistih mladih raziskovalcev, ki zdaj zaključujejo in imajo čedalje slabše možnosti, da najdejo zaposlitev v Sloveniji," je dejal.

Sklep DZ-ja, s katerim so 16 milijonov evrov namenili za visoko šolstvo v letu 2013 in 16 milijonov za znanost v letu 2014, pa minister razume kot tehnično rešitev. Po njegovem mnenju si verjetno nihče ne želi, da bi letos denar prejelo le eno področje, prihodnje leto pa le drugo področje. Del sredstev, ki pridejo na področje znanosti, pride namreč tudi na univerzo, le v nekoliko drugačni obliki, je pojasnil minister.

Na očitke rektorjev so se s pisno izjavo odzvali tudi neposredno na ministrstvu za izobraževanje. Kot so navedli, se jim ne zdi pametno, da letos vseh 16 milijonov evrov namenijo izključno visokemu šolstvu, v letu 2014 pa izključno znanosti, kot je bilo zapisano v dopolnilih, temveč bodo sredstva enakomerno razporedili na obe področji v obeh letih.

Odgovarjajo tudi na navedbe rektorjev v povezavi z vpisi v programe visokega šolstva. Očitki, da minister noče pogovorov z rektorji, so po trditvah ministrstva neresnični, saj da se minister v času svojega mandata z nikomer ni tolikokrat srečeval kot ravno z rektorji.

Ministrstvo je, kot so še pojasnili, želelo celovito razpravo o vpisni politiki z rektorsko konferenco že od začetka oktobra, "na kar pa rektorji niso pristajali, saj so ga pogojevali s pogovorom s tremi ministri na temo vladne politike, vizije in strategije do visokega šolstva".