Posamezni območni center bo na enem mestu vodil in upravljal delo za celotno območje. Znotraj centra bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo. Oblikovana bo tudi skupna strokovna služba, v katero bodo ob izvedbi reorganizacije vključeni delavci, ki so zdaj koordinatorji obravnave v skupnosti in koordinatorji za izvajanje nadomestne kazni.

Znotraj območnega centra bo ustanovljena enota za odločanje o letnih pravicah iz javnih sredstev, denimo o otroškem dodatku. Pri vsakem območnem centru bo delovala interventna služba, pri nekaterih pa tudi krizni centri za otroke in mladostnike. Nova organizacijska struktura centrov bo po predlogu začela delovati 1. oktobra 2018.

Novela zakona o varuhu človekovih pravic, ki uvaja zagovornika otrok
Zagovornik otroka v okviru varuha človekovih pravic deluje kot pilotski projekt že 10 let zapored, zdaj pa ga ministrstvo za pravosodje z novelo želi uvesti na nacionalni ravni. Otrokom zagovornik najpogosteje pomaga pri ločitvah, prek zagovornika lahko otroci organom odločanja podajajo svoje mnenje in želje. Novela tudi uvaja dopolnitev, ki upošteva vsa merila Pariških načel za pridobitev statusa A državnih institucij.

Ustanovitev sveta za človekove pravice
Predlog dopolnitev tako predvideva ustanovitev sveta za človekove pravice kot posvetovalnega organa znotraj organizacije varuha. Omogočal bo pluralno zastopanost in krepil sodelovanje s civilno družbo in stroko, je pojasnil Klemenčič. Poleg tega je po njegovih besedah predvidena ustanovitev centra za človekove pravice, in sicer kot stalne notranje organizacijske enote, ki bo pripravljala lastne raziskave in izvajala izobraževanja in usposabljanja.

V razpravi so podporo noveli napovedali SD, DeSUS in SMC. V SDS-u so naklonjeni zagovorništvu otrok, opozarjajo pa tudi, da bo varuh tudi po statusu A moral delovati nepristransko, in ne politično. V NSi-ju menijo, da bi varuh lahko že brez sprememb izboljšal svoje delo, v ZL-ju pa menijo, da bodo priporočila varuha še naprej prezrta, ne glede na status.

Široka podpora etažni lastnini
Poslanci so končali obravnavo predloga zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča. Predlog poslanske skupine podpirajo, saj nadgrajuje veljavne zakonske ureditve tako, da bodo postopki hitrejši, udeleženci pa bodo imeli večjo pravno varnost.

Temeljni cilj predlaganega zakona je po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča omogočiti lastnikom oz. etažnim lastnikom in pridobiteljem posameznih delov oz. stavb, zgrajenih pred letom 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravilnim pravnim stanjem.

Novost je sprememba meril v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča, in sicer so ta popolnejša in hkrati prožnejša. Sodiščem se daje več pristojnosti v postopku ugotavljanja lastninskopravnih razmerij. Zakon vsebuje še vzvode, ki bodo etažne lastnike spodbudili, da uredijo pravice in jih ustrezno vpišejo v zemljiško knjigo.

Podporo zakonu, o katerem bodo poslanci odločali v četrtek, so že napovedali SMC, DeSUS in SD, medtem ko so poslanci SDS-a in NSi-ja napovedali, da predlogu ne bodo nasprotovali.

Široka podpora dodatku za športne dosežke
Poslanci so obravnavali predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zakon je v imenu predlagateljev predstavil poslanec DeSUS-a Peter Vilfan in poudaril, da je bilo do zdaj to urejeno z zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, a je Računsko sodišče opozorilo, da ne vsebuje meril za odmero dodatka.

S predlaganim zakonom bodo upravičenci do dodatka slovenski državljani, ki so z izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu Slovenije, s tem ko so nosilci olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, šahovske olimpijade ali medalje svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci ter športniki, dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni rezultat.

Predlog, pod katerega se je podpisalo 54 poslancev in poslank, ima podporo tako koalicijskih strank kot tudi NSi-ja in skupine nepovezanih poslancev. V SDS-u in ZL-ju so napovedali, da predlogu ne bodo nasprotovali.